V četrtek, 23. oktobra 2025, je potekalo prvo srečanje Biblične šole v študijskem letu 2025/2026, na katerem smo začeli z uvodom v modrostno literaturo Svetega pisma. Povzetek vsebine, celoten posnetek srečanja ter Lectio Biblica so dostopni tukaj.
ODMEVI BIBLIČNIH SKUPIN
1. Kaj si mislim o reku »zdrava kmečka pamet«?
To ne pomeni, da le kmetje zdravo razmišljajo. Tu je mišljeno, da kmet potrebuje čas, da dozori žetev. Prav tako pa, kako je potrebno daljše poglabljanje, razglabljanje biti potrpežljiv da spoznaš kaj je prav in modro. V svetopisemski modrosti je to notranji monolog z srcem, poslušanje s srcem, razločevanje.
Zdrava kmečka pamet mi pravi, naj bom naravna, in to pomeni, da lahko vso modrost najdem tam, v naravi, ki jo je ustvaril Bog za človeka, in mu dal možnost, da upravlja z naravo smiselno, ljubeče, logično in z mislijo, kako bodo njegovi posegi v naravo delovali v prihodnosti, da se bo lahko izognil oz. opustil tisto, kar jo lahko uniči skupaj s človekom. Človek je bil najprej kmet, ko je začel obdelovati zemljo, je začel iz nje črpati svoje znanje o naravi. Danes je tisti kmet, ki je v fizičnem stiku z naravo in ki je duhovno povezan z Bogom, upošteva in uporablja, kar je spoznal v dolgem obdobju pred njim. Mislim, da je od tod »kmečka pamet«. Je pa mnogo takih, ki obdelujejo naravo nepazljivo in v smislu dobička. Tudi pri vseh drugih poklicih je upoštevanje »kmečke pameti« in Božje volje nujno, saj bi le tako lahko ohranili zemljo in človeka, za kar sta bila ustvarjena. Odločujoči človek pa tega ni upošteval in je danes kot na nekem tekočem traku, ki si ga je ustvaril in ki vse poganja v uničenje, ne more ga več ustaviti, kljub ukrepom in prizadevanjem, da vsaj omili napake, ki jih je v preteklosti storil in še danes dela tako, saj misli, da mu svoboda daje to pravico in se je počuti na mestu boga.
Zdrava kmečka pamet je izraz za praktično, preprosto življenjsko modrost, ki jo ima šolani ali nešolani človek. Človek razmišlja z lastno glavo, brez norčevanja ali vseh vrst laži. Zdrava kmečka pamet je notranji glas, ki ga razpoznaš in ga upoštevaš.
Ob tem reku pomislim na prednike: preproste nešolane ljudi, ki so znali opazovati naravo in ljudi okoli sebe, so znali prisluškovati podtonom v komunikaciji, so se učili z izkušnjami in te izkušnje prenašali tudi na potomce. Moja stara mama je bila tak modrec.
V času (pre)hitrega napredka smo, žal, dobili občutek, da stari nič ne vedo: ker ne obvladajo tehnologije, se nam zdijo nerodni, nemočni; ne razumemo, da je življenje več kot tehnika, da smo ljudje kljub napredku ostali enaki: enako ranljivi, enako nepopolni, enaki željni bližine … Da imamo globoko v genih zapisane vzorce, po katerih gradimo (in rušimo!) odnose med seboj in z Bogom. In o teh vzorcih nam lahko veliko povedo tisti, ki so že dolgo na svetu in niso ves čas hiteli od uspeha k uspehu, od užitka k užitku, ampak so se znali ustaviti in prisluhniti srcu. Tu, se mi zdi, naše pojmovanje srca ni daleč od judovskega.
2. Sem se iz svojega življenja kaj naučil/a?
Določeno ravnanja, ki sem jih naredil svojih mlajših letih se z daljše perspektive vidijo kot prehitre odločitve. V starejši dobi spoznavam, da bi bila lahko drugačna, bolj modra.
Marsikaj sem se naučila, posebno na napakah, ki sem jih storila, ko nisem upoštevala Božje volje in »zdrave kmečke pameti«. S tem sem škodovala tudi mojim potomcem. Upam, da bodo prišli do podobnih spoznanj, kot sem jih jaz danes deležna, in molim za to, da bodo lahko živeli do smrti na zemlji kakovostno in se znali braniti pred hudobnim duhom, ki se trudi vladati človeku.
Zdrava kmečka pamet je najbolj uporabna pri vsakdanjem življenju. Ljudje premislimo in preverimo ceno vsakega večjega izdelka v več trgovinah, da se lažje odločimo. Ekonomija potrjuje gospodarnost naših odločitev v vsakdanjem življenju.
Dan po referendumu o asistenci pri samomoru sem neizmerno hvaležna, da s(m)o bili dovolj zreli, da nismo nasedli tako hrupnemu in zavajajočemu glasu zla. Vedno si govorim, da je svet v dobrih rokah, da mi ni treba skrbeti, da se bo vse, ampak res vse dobro končalo. No, ob takih priložnostih mi je, kot bi mi Sveti Duh pomežiknil: Kaj, si dvomila, kdo je šef 🙂
3. Lahko ta trenutek svoje osebne in narodne zgodovine potrdim, da se v celotnem svetu skriva temeljni red? In da ravnati po njem zagotavlja življenje?
Nagovarja me misel iz srečanja: »Modrost je pot poslušanja, pot sprejemanja in pot hvaležnosti. Je življenje, ki zna slišati tišino, v kateri Bog govori.« Pomembna mi je misel v Pridigarju, ki govori o času in to o kairosu. Doživel sem trenutke, ko se me je dotaknila skrivnost Boga. Čas umiranja, ko je v moji mladosti umrla moja mami in zrelih letih oče. Zavedam se, da je to del Božjega načrta, ki ga moram sprejemati, saj čaka vsakega izmed nas. Sprejemanje žalosti in veselja. Veselje, ko sem spoznal svojo ženo, trenutek, ko sem se zavedel, da je to Božji načrt za naju. Rojstvo otrok, čas veselja in zahvaljevanja Bogu. In še veliko dogodkov, ki me utrjujejo v prepričanju, da je Božji načrt stvaritev in sveta in človeka. Kar se tiče narodne zgodovine me posebej nagovarja da se je slovenskemu narodu uspelo preživeti skozi težke čase podjarmljenosti in vojn, ter priti da samostojne države. Zato sem hvaležen Gospodu, da ja uslišal molitve in prošnje mene in mnogih kristjanov.
Gotovo se v svetu skriva temeljni red, ki zagotavlja življenje, če ga upoštevamo. Bog nam daje modrost, če prosimo zanjo, kot je prosil Salomon, da ta red odkrijemo in ga spoznavamo, da bomo pripravljeni tudi na hude čase: Tole pa vedi, da bodo v poslednjih dneh nastopili hudi časi. (2 Tim 3,1) in na katere nas opozarja Jezus v evangeliju.
Mislimo, da je temeljni red le vzorec, po katerem se dogaja tudi naše življenje, ki ni naključno. /vzročno-posledično/. Red ni odsotnost kaosa, je vedno harmonija, ki vključuje tudi kaos. Temu se lahko človek marsikdaj samo čudi. Zato vse ostaja v ravnovesju.
Bogu hvala za knjige! Veliko znanja pridobivamo iz njih. Toda o najpomembnejšem – o odnosih – nas še vedno največ nauči življenje, ne priročniki. Žal doživete izkušnje, posebno rane, ki niso ozaveščene, krojijo vse naslednje poskuse srečanj, vplivajo na vse naslednje odnose. Stare modrosti lahko pomagajo tudi tu: ob lahko na primer ozavestimo svoje reakcije ali pa se že vnaprej pripravimo nanje. Živi pregovori (ki jih skupnost uporablja in razume) pomenijo močno vezivo. Psihologi opozarjajo, da mlajše generacije ne uporabljajo in ne razumejo pregovorov; tudi to med njimi in starimi veča prepad nerazumevanja.