V nekaterih družinah skupaj berejo Sveto pismo, po možnosti vsak dan. To je čudovit podvig. Po branju Božje besede se člani družine vse globlje povezujejo z Bogom in med seboj, hkrati pa otroci dobivajo dragoceno dediščino za nadaljnje življenje. Večinoma Sveto pismo skupaj berejo tam, kjer so starši že vključeni v neko skupino, kjer v Božji besedi iščejo navdih za življenje. Zato jim druženje z Božjo besedo skupaj z otroki postane vsakdanja potreba in hrana.
Red branja
Družina lahko izbere med več možnostmi, po kakšnem redu bo brala Sveto pismo.
- Zaporedno branje Svetega pisma. Vsak dan pri jutranji ali večerni molitvi se prebere toliko, da družina dobi potrebno duhovno hrano. Pri zaporednem branju se priporoča, da vztrajajo vsaj toliko časa, da preberejo od začetka do konca vsaj eno svetopisemsko knjigo. Hvalevredno pa je počasi prebrati celotno Sveto pismo. Nekateri ga preberejo po večkrat.
- Branje vsakodnevnega mašnega berila in evangelija ali samo evangelija. Navedki vsakodnevne Božje besede se najdejo na internetu (Hozana) ter tudi v publikacijah (Magnificat, Beseda med nami, Božja beseda za vsak dan, koledar Vzgoja idr.). Dnevna Božja beseda tako spremlja človeka čez dan.
- Branje po določenih temah. V Standardnem prevodu Svetega pisma in Jeruzalemski izdaji Svetega pisma so gesla oziroma slovar tematskih opomb urejena po abecedi. Pri vsakem geslu so navedena svetopisemska mesta, ki ga vsebujejo. Npr.: Izberete geslo »Bog« in potem vrsto večerov berete besedila, ki ga vsebujejo. Ko se ta končajo, preidete k drugemu geslu.
Na ta način lahko prebirate besedila poljubnih tem, kot »usmiljenje«, »rešitelj«, »prilike«, »čudeži« itd. Za to se lahko uporablja tudi Svetopisemska konkordanca.
Okvir branja
S premišljenim in dogovorjenim okvirom si družina olajša branje Svetega pisma.
- Družina si mora za branje Svetega pisma obvezno določiti čas, ki dolgoročno lahko drži, da ga ni treba menjati.
- Izbere si primeren prostor. Morda v bližini križa ali svete podobe v stanovanju.
- Pomembno je prižgati svečo. Živ plamen simbolizira Gospodovo navzočnost sredi družine.
- Vsi člani družine naj se pred branjem usedejo tako, da se jim med branjem in tišino ne bo treba premikati. Tako bo nastalo globoko ozračje miru.
Božja beseda v človeški besedi
Konstitucija o Božjem razodetju Drugega vatikanskega koncila pravi, da je od Boga razodeto besedo, ki jo vsebuje Sveto pismo in jo imamo pred seboj, sveti pisec napisal po navdihu Svetega Duha. Tako je za to delo Bog izbral človeka, ki je pri tem uporabljal svoje lastne sposobnosti. Božja beseda v Svetem pismu nam je dostopna po človeški besedi in po človeškem izkustvu, na človeški način.
Zato mora razlagalec Svetega pisma dojeti, kaj nam je Bog po piscu hotel povedati. Kar velja za razlagalca, je pomembno tudi za bralca. Tudi njemu bo prebrana Božja beseda močneje spregovorila, če jo bo po svojih močeh skušal razumeti. Pri tem so nam v pomoč razlage Svetega pisma, med drugim uvodi v posamezne knjige in opombe v Slovenskem standardnem prevodu in Jeruzalemski izdaji. Nekaj komentarjev pa je že na voljo tudi v slovenščini.
Pristopi
Navajamo nekaj preprostih pristopov ali metod, ki jih lahko uporabite v družini – seveda tudi v drugih skupinah, ki berejo Sveto pismo.
Razumeti povezave
Vsak tekst je vtkan v svoj kontekst oziroma besedilo v sobesedilo. Povezan je tako s predhodnim kot s sledečim tekstom. Za pravilno razumevanje je nujno treba upoštevati kontekst. Zato preberemo predhodni in sledeči tekst in iščemo smer pomena, ki je skupen celoti treh tekstov.
Na primer: Prilike o izgubljeni ovci, o izgubljeni drahmi in izgubljenem sinu zavzamejo stališče do Jezusovega občestva z grešniki, na katerega so njegovi nasprotniki gledali kritično (Lk 15,1 sl.). Pred pripovedjo o ozdravljenju moža s posušeno roko v soboto (Mr 3,1-6) je še druga pripoved o Jezusovem vrednotenju sobote (Mr 3,23-28).
Besedilo je potrebno razčlenjevati, premišljevati odnose med osebami in motivi, brati podobna besedila, h katerim nas pošiljajo citati na robu ali reference.
Iz besedila izbrati gesla in kontraste
Gesla so vsebinske besede, ki se ponavljajo in nam pokažejo na temo besedila. Taka beseda je geslo ali vodilni motiv. Ko jo v besedilu najdemo, ugotovimo, na kaj nas je pisec hotel opozoriti.
Npr.: V Jn 1,35-51 Jezus pokliče apostole. V tem besedilu kar dvanajstkrat nastopi beseda »videti«, nastopi pa tudi »najti« in »iti za« ter množica nazivov za Jezusa. Te besede izrekajo nekaj, kar spada k poklicanosti apostolov. Gesla v besedilu nam odkrijejo temo. K temu pripomorejo tudi napetosti in kontrasti. Nasproti besedi »iskati« je prej v besedilu zapisana beseda »najti.
V priliki o sejalcu (Mr 4,1-9) trikrat nastopijo besede o propadu setve. Nasprotno so omenjeni bogati sadovi, a le enkrat. Nastopijo proti vsakemu upanju.
Uporaba barvnih pisal za podčrtavanje in obdelavo
Za boljše razumevanje Svetega pisma se tudi v družini lahko poslužite papirja in svinčnikov. Na listu z besedilom lahko podčrtate gesla, vprašanja in motive (npr. iti, ostati, vzravnati se). Na robu pa označite stavke, ki so vas navdihnili za premišljevanje. Lahko uporabite različne barve za gesla, odnose, čustva itd. Taka obdelava besedila spodbuja razmišljanja, da lahko besedo vse globlje dojemamo. Če besedilo preberemo samo na hitro, vsega tega ne doživimo.
Zaznamki ob robu: metoda Vaesteras
Vaesteras je metoda dela s Svetim pismom, ki je dobila ime po istoimenskem mestu na Švedskem, kjer so jo razvili.
Najprej berete besedilo počasi, bodisi vsi tiho bodisi eden glasno. Na robu teksta zapisujete:
- ? vprašaj, kjer misli niste razumeli ali se vam zdi potrebno, da jo bolj razjasnimo z vprašanji: Kako? Kaj? Zakaj? Kaj misli …
- ! klicaj zapišete ob stavku, pri katerem se vam posveti spoznanje, ob katerem se začudimo. Slednji simbolizira luč za tiste izreke, ki vam posredujejo pomembna spoznanja.
- →, ♥ puščico in srček narišete na rob misli, ki vas je nagovorila čisto osebno: se vas je dotaknila, razvnela, razveselila, nagnila k spreobrnjenju.
Ta znamenja so vezana na več različnih ravni, in sicer:
- ? razumsko-analitično in čustveno,
- ! razumsko,
- →, ♥ čustveno.
Dojeti proces in dramatiko besedila
Vsako svetopisemsko besedilo nas vodi od izhodišča k cilju ali drugače rečeno: od začetnega položaja k sklepnemu položaju. Besedila nas hočejo prebuditi, zajeti v proces, usmeriti k dejanju, premišljevanju, novemu spoznanju …
Pri opazovanju besedila si pomagajte z vprašanji:
- Kdo vodi dogajanje? Kaj se dogaja? Katere notranje procese v osebah, ki nastopajo v besedilu, lahko razberete? Kako se ti procesi dogajajo v vas?
- K čemu nas želi pripeljati pisec svetega besedila?
- Kakšen je celoten proces besedila, kakšno dramatiko vsebuje, kakšen je lok napetosti v njem?
- Kdo ali kaj ta proces ovira?
- Kdo ali kaj se v tem procesu pozitivno razvije?
Branje in podeljevanje Božje besede se odvija na začetku in koncu molitve. Takšno srečanje nahrani člane družine in jih spremlja skozi dogodke, odnose, obveznosti …
Prirejeno po Koncilija, Rudi. 2011. Branje Svetega pisma v družini ali skupini. V: Večko, Snežna. Metode dela s Svetim pismom (skript), 30–39 (33).