Zavod Biblično gibanje je 11. septembra 2021 v gornjegrajski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata organizirala Dan Bibličnega gibanja, Biblične šole, Biblične zaveze in bralcev Božje besede z naslovom
Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu (Gal 5,25)
Izbiro lokacije je narekovala želja, da bi čim več članom bila omogočena fizična prisotnost ob upoštevanju ukrepov za zajezitev virusa Covid-19. Gornjegrajska cerkev ni le največja v celjski škofiji, temveč tudi v Sloveniji nasploh. Nekoč stolna cerkev ljubljanskih škofov ima temelje v 12. stoletju, ko je bila tam postavljena samostanska cerkev, romansko baziliko z gotskim prezbiterijem pa je dal grof Attems sredi 18. stoletja prenoviti v baročnem slogu po vzoru ljubljanske stolnice. V isti cerkvi je 30. maja 2021 potekala umestitvena slovesnost celjskega škofa Maksimiljana Matjaža, dosedanjega predsednika Zavoda Biblično gibanje.
Novo vodstvo Zavoda Biblično gibanje
Po predstavitvi cerkve je s. Snežna Večko, dolgoletna predsednica Bibličnega gibanja, v obrisih predstavila Biblično gibanje v Sloveniji, njegovo ustanovitev, preobrazbo, rast in sadove. Gibanje, ki ga je ustanovila Slovenska škofovska konferenca, je bilo uradno ustanovljeno na prvem zboru 9. oktobra 1993 na Sveti Gori, ter na volilnem občnem zboru 28. novembra 2018 pri Sv. Jožefu v Celju preoblikovano v Zavod Biblično gibanje. Za predsednika (direktorja) Zavoda Biblično gibanje so škofje na predlog volilnega zbora imenovali Maksimilijana Matjaža.
Besedo je nato prevzel škof Maksimilijan Matjaž, ki je zaradi prevzema službe celjskega škofa predlagal novo vodstvo iz kroga ožjih sodelavcev Zavoda, ki je bilo soglasno potrjeno. Nova tajnica Zavoda in koordinatorka Biblične zaveze je tako postala Marija Mikolič. Voditelj Bibličnega gibanja je postal preški župnik Jure Koželj. Novi predsednik (direktor) Zavoda, krovne organizacije, pa je postal Samo Skralovnik, ki je hkrati prevzel naloge glavnega in odgovornega urednika revije Božja beseda danes, ki jo je kot vršilec dolžnosti že urejal od leta 2020. Dosedanji predsednik se je pridružil predhodnima predsednikoma, Rudiju Konciliju in s. Snežni Večko, in postal častni član Zavoda.
Božja beseda danes … in jutri
Samo Skralovnik je v nadaljevanju predstavil revijo in prisotne povabil k sodelovanju in soustvarjanju.
Revija ne nastaja za zidovi, revija je revija od ljudi za ljudi; želi graditi občestvo, zato je dobrodošel vsak, ki je pripravljen sodelovati po svojih močeh.
Zbrane je nato prosil, da izpolnijo kratko anketo, s katero je uredništvo pregledalo prehojeno pot ter iskalo smer prihodnosti. Pri anketi je sodelovali nekaj manj kot 50 anketirancev.
Po anketi sodeč večina prebere revijo v celoti (19) ali članke, ki jih zanimajo (12). Le nekaj posameznikov revijo bere občasno (6) ali le prelista (4). Bralci najraje prebirajo razlage Svetopisemskih odlomkov, razmišljanja Svetega očeta (Papež Frančišek posluša Božjo besedo) in cerkvenih očetov (Cerkveni očetje berejo Sveto pismo). Priljubljena rubrika je tudi Pogovor s prijatelji Božje besede. Med mlajšimi rubrikami sta se »prebila« v ospredje rubriki Biblični toposi in Smejati se s Svetim pismom.
Velika večina (35) ocenjuje, da prispevki v reviji niso niti preveč strokovni niti preveč poljudni ter da so primerno obsežni (30) oz. da je predolgih le nekaj člankov (8). Glede na zanimivost je večina revijo ocenila kot zelo dobro (15) oz. odlično (16), podobno so ocenili njeno grafično podobo in opremljenost. Avtorji, ki jih najraje prebirajo, so: Maksimilijan Matjaž (35), Samo Skralovnik (23), Anja Kastelic (19) in Gregor Čušin (15).
Med pogrešanimi vsebinami v reviji so najpogosteje izpostavili nova svetopisemska odkritja in spoznanja, novosti na področju svetopisemske literature in sistematično spoznavanje Svetega pisma. Skoraj vsi anketirani so revijo ocenili kot koristno za osebno in duhovno rast, kot koristno za katehetsko in pastoralno delo oz. kot pomoč, ki jim pomaga živeti v skladu s krščanskimi vrednotami.
Živimo po Duhu – v občestvu
Po formalnem delu je zbrane nagovoril škof Maksimilijan Matjaž, ki je v duhu zaključka petega letnika Biblične šole Evangelii gaudium, ki jo organizira Zavod, močno naglasil pomen občestva.
Živimo poseben čas sprememb in pretresov, kjer se hitro prebudijo ekstremna in izključujoča razmišljanja, se krepi individualizem, umira pa čut za skupno, za odpoved in za daritev. Brez slednjega pa ni ljubezni, ne svobode in torej tudi ne življenja. Pred nami je torej priložnost za prevetritev starih oblik in navad ter iskanje novih poti – tudi v Cerkvi. Še posebej učenci Besede se moramo čutiti izzvane, saj nas evangelij zavezuje k aktivnemu iskanju resničnega in »novega« (»Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.« Mt 5,20) ter h kritičnemu presojanju sodobnih pojavov (»Nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.« Rim 12,2).
Prvi kristjani so se pri prenosu Kristusovega evangelija v svet morali soočiti z dvema resnima izzivoma: na eni strani z močno judovsko tradicijo, iz katere je tudi Jezusov nauk rastel; pri tem obstajala nevarnost, da ob njej spregleda in zanemari svojo novo identiteto, ki ji jo daje evangelij; na drugi strani pa je bila bogata grško-rimska kultura, v katero je krščanstvo vstopalo in katere jezik in način življenja je začela spontano uporabljati.
Posebno pozornost zasluži Pismo Galačanom, kjer razkrije, da je oznanilo evangelija svobode izključni sad Kristusove odrešenjske daritve in da ne more nihče z dodatnimi predpisi in nauki temu česar dodati. Izraz »občestvo« ima za Pavla predvsem kristološko in ekleziološko vsebino. Tako pomeni najprej novo skupnost vernikov, ki jih Bog Oče po svojem Sinu kliče (1 Kor 1,9), da bi živeli v tesno prepleteni življenjski povezanosti z njim in med seboj. Sam Gospod nas vedno znova spodbuja k svobodnemu sprejetju občestva z Njim – preko bratov in sester. Kjer je On, so tudi njegovi bratje in sestre. Prosimo za vero in pogum, ki osvobaja, odpira in vključuje drug drugega. Bratsko občestvo pa ni predvsem sad lastnega napora, temveč svobodnega sprejetja daru novega življenja, ki nam je v Kristusu že podarjeno. Živimo ga, ko smo ga sposobni osvobojeni deliti z drugim, ali s Pavlovimi besedami, ko smo pripravljeni »nositi bremena drug drugega« (Gal 6,2). To nas dela sinove in brate. Nevarnost obstaja v presojanju sebe, brata … na način opravljanja dela, ne pa na način življenja v občestvu. Lažje je voditi projekte, kot pa živeti intenzivno skupaj. Človek se ne spoznava pred ogledalom, temveč svoje resnično obličje odkriva pred obličji drugih.
Jure Koželj pa je ob zgodbah dveh svojih župljanov pričeval, kako Božja Beseda konkretno deluje v vsakdanjem življenju.
Kot župniku mi je nekaj najlepšega opazovati, kako Božje življenje, ki prihaja od zgoraj, v globini preoblikuje ljudi, kako se v notranjosti spremenijo. In hrana tega novega življenja je nedvomno Božja Beseda. V njej, kot pravi apostol Janez, je Življenje. Tistim, ki jo sprejmejo, daje moč, da postanejo Božji otroci. Ta Beseda je polna milosti in resnice. Ta Beseda je namakana v Svetem Duhu.
Povedano je podkrepil s primerom, ki so ga dajali že cerkveni očetje:
Beseda, namakana v Svetem Duhu, je podobno, kot če kruh namočiš v vino. Ko ješ kruh, se hkrati napiješ tudi vina. Ko bereš Božjo besedo, se napiješ Svetega Duha.
Sveta maša in molitev za duhovne poklice
Osrednji dogodek dneva je bila sveta maša, ki jo je daroval škof Maksimilijan. Ob nedeljski Božji besedi in dnevu, ko se je po slovenskih škofijah in župnijah molilo za duhovne poklice, je škof prosil, da bi se lahko prepoznali kot tisti, ki jih vabi Gospod, da hodimo skupaj in da bi ta klic slišali ne kot prvaki, ampak kot služabniki Besede; samo po služabnikih Besede se Gospod razodeva, po njih pričuje, je prepričan. Zato, je dejal škof, ne prosimo za moč in triumfalizem Cerkve in njenih oznanjevalcev, ampak za služabnike Božje Besede.
Po prijateljskem srečanju in okrepčilu, za katerega so poskrbele gornjegrajske sodelavke Karitas in druge gospodinje, so se udeleženci odpeljali do bližnje Marijine cerkve pri Novi Štifti in tam z molitvijo sklenili druženje ob Besedi.