PREDSTAVITEV NOVE IZDAJE SVETEGA PISMA

Kaj je namen Malega Svetega pisma?

Malo Sveto pismo želi biti prvi korak v svet Svetega pisma – dovolj preprost za začetnike in hkrati dovolj globok za bralce, ki Sveto pismo prebirajo že leta. Glavni namen je približati Božjo besedo vsakemu bralcu – ne glede na starost, izobrazbo ali predznanje.

Malo Sveto pismo odpira vrata celotnemu Svetemu pismu

Malo Sveto pismo ne želi tekmovati s celotnim prevodom, temveč ponuja izbor temeljnih odlomkov, ki bralcu pokažejo rdečo nit zgodovine odrešenja. Odlomki so opremljeni s kratkimi, razumljivimi razlagami. Razlage izpostavljajo bistveno misel odlomka ter bralcu odpirajo prostor za osebno razumevanje in premišljevanje. Več kot sto takšnih (kratkih) razlag bralcu pomaga pri jasnejšem razumevanju besedila in boljšem razumevanju povezav z drugimi svetopisemskimi odlomki.

Malo Sveto pismo prebuja zanimanje za celotno Sveto pismo

Ko bralec spozna ključne odlomke, pred njim začne nastajati širša slika – kot pogled skozi okno, ki pokaže, da je za njim še veliko več. Malo Sveto pismo zato ni cilj, ampak okno, ki bralca naravno usmeri k branju celotnega Svetega pisma.

Malo Sveto pismo je urejeno tako, da bralca popelje skozi celotno zgodovino odrešenja. Zaporedje odlomkov ni naključno, temveč premišljeno:

• od stvarjenja do očakov,
• od Izraela do prerokov,
• od Jezusovega delovanja do rasti Cerkve.

Tak način branja nam pomaga videti, kako se svetopisemska pripoved postopoma gradi in kako se v njej razkriva Božje delovanje skozi čas in dogodke.

Tri barve besedila kot pomoč pri branju Malega Svetega pisma

Barvna razporeditev besedil bralca vodi skozi besedilo. Črna barva označuje sam svetopisemski odlomek, ki je srce knjige. Sivi uvodi pomagajo razumeti kontekst: pokažejo, kje je odlomek v Svetem pismu, kdo nastopa, kakšno je ozadje ter kako se besedilo navezuje na druge odlomke. Delujejo kot orientacijski kompas, ki olajša vstop v zgodbo. Rdeči komentarji ponujajo kratko razlago: pojasnijo zgodovinski in duhovni pomen, osvetlijo simboliko in povežejo odlomek z drugimi mesti Svetega pisma.

urednik o novi izdaji

Urednik izdaje je dr. Samo Skralovnik, ki je pripravil uvodno besedo ter napisal vse uvode in razlage; imprimatur je v imenu Slovenske škofovske konference podelil škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Strokovni pregled sta opravila dr. Snežna Večko in dr. Matjaž Celarc.

Zakaj odločitev (od kod ideja) za posebno izdajo Svetega pisma?

Nova izdaja Malega Svetega pisma izhaja iz preproste izkušnje: Sveto pismo je temeljna knjiga krščanske vere, a hkrati za mnoge ostaja zaprta ali težko razumljiva. Ideja v resnici ni nova; že leta 1967 je dr. Jakob Aleksič s »prvim« Malim Svetim pismom odgovoril na podobno potrebo in dosegel izjemno širok krog bralcev.

Aleksičeva izdaja je nastala v neposrednem kontekstu Drugega vatikanskega koncila in njegovega poudarka, da je Božja beseda namenjena vsem vernikom, ne le strokovnjakom. Zato Aleksič ni ponudil skrajšane verzije Svetega pisma, ampak premišljen izbor temeljnih odlomkov, razporejenih tako, da bralca vodijo skozi celotno zgodbo zgodovine odrešenja – od Stare zaveze do Kristusa in rasti Cerkve.

Nova izdaja izhaja iz iste temeljne drže. Izhodišče je vprašanje, kako omogočiti vstop. Izkušnja kaže, da mnoge ljudi »ta veliko« Sveto pismo z množico uvodov, opomb in strokovnih razprav prej odvrne kot povabi k branju. Malo Sveto pismo želi zato ponuditi orientacijo: pokazati rdečo nit svetopisemske zgodbe in bralcu pomagati, da Sveto pismo začne brati kot celoto, ne kot zbirko nepovezanih besedil.

V tem smislu nova izdaja zavestno nadaljuje Aleksičevo idejo, vendar jo umešča v današnji kontekst. Tudi danes ostaja aktualno vprašanje, kako bralca postaviti v držo poslušanja: ne najprej razlaganja, presojanja ali obvladovanja besedila, ampak približanja in odprtosti. Malo Sveto pismo želi biti prav takšen prvi korak – ne cilj sam po sebi, ampak vstopna točka, ki bralca naravno usmeri k branju celotnega Svetega pisma.

Nova izdaja v glavnem sledi Aleksičevemu izboru svetopisemskih odlomkov, vendar ga ne povzema v celoti. Nekateri odlomki so bili na novo izbrani ali razširjeni, vse Aleksičeve razlage in komentarje pa nadomeščajo povsem nova razlagalna besedila. Ta so bila napisana z mislijo na sodobnega bralca brez teološke izobrazbe in ob upoštevanju razvoja svetopisemske znanosti od koncila do danes.

Kakšne so posebnosti te izdaje?

Posebnost Malega Svetega pisma ni v tem, da bi ponujalo novo ali drugačno Sveto pismo, temveč v načinu izbire in predstavitve besedila. Svetopisemsko besedilo je v celoti vzeto iz zadnjega uradnega slovenskega prevoda, t. i. jeruzalemske izdaje Svetega pisma (2024). Razlika je v obsegu: medtem ko jeruzalemska izdaja vsebuje celotno svetopisemsko besedilo, Malo Sveto pismo prinaša premišljen izbor odlomkov.

Nekatere svetopisemske knjige ali večji njihovi deli so danes za krščansko življenje težko neposredno relevantni. Tretja Mojzesova knjiga, denimo, obravnava tempeljske daritve, starozavezno duhovništvo, predpise o čistih in nečistih živalih ter zakonodajo o obredni čistosti, ki v krščanskem življenju nimajo več neposredne normativne vloge. Takšna besedila so pomembna za razumevanje zgodovinskega in verskega ozadja Izraela, vendar brez obsežne razlage težko nagovarjajo sodobnega bralca.

Malo Sveto pismo zato ne želi zajeti vsega, temveč tisto, kar je bistveno za razumevanje svetopisemske zgodbe in krščanske vere. Izbrani odlomki so razporejeni tako, da skupaj tvorijo pregledno celoto zgodovine odrešenja in bralcu omogočajo, da razume notranjo povezanost med Staro in Novo zavezo.

Posebnost izdaje je tudi jasna notranja »navigacija«. Barvna razporeditev besedila ni estetski dodatek, ampak bralcu pomaga, da se zaveda, kaj bere: sam svetopisemski odlomek, uvodni okvir ali razlago. Na ta način se bralec lahko orientira brez stalnega preskakovanja naprej ali nazaj. Tako besedilo ne razpade na posamezne drobce, temveč ostane povezano v smiselno celoto.

Komu je namenjena?

Malo Sveto pismo je namenjeno zelo širokemu krogu bralcev. Njegov naslovnik je predvsem bralec, ki si želi Svetega pisma, a se pred njim ustavi zaradi obsega, zahtevnosti ali negotovosti, kako začeti. Zato je knjiga primerna tako za tiste, ki se s Svetim pismom srečujejo prvič, kot za tiste, ki ga že dobro poznajo, a se zavedajo, da jim celota pogosto razpade na znane posamezne odlomke, in zato iščejo zgoščen, premišljen vstop v njegovo notranjo povezanost in celostno zgodbo.

Zasnova ne predpostavlja poznavanja svetopisemske terminologije ali zgodovinskih okoliščin, hkrati pa bralca ne podcenjuje. Knjiga je dovolj preprosta, da ne zapira vrat začetnikom, in dovolj zahtevna, da ostaja zanimiva tudi tistim, ki so s svetopisemskimi besedili že domači.

Lahko odgovorim tudi drugače. Malo Sveto pismo ni študijska izdaja in ne želi nadomestiti celotnega Svetega pisma ali znanstvenih komentarjev. Njegov namen je pomagati bralcu, da razločuje, kaj v Svetem pismu je temeljno sporočilo, kaj pripada zgodovinskemu in kulturnemu kontekstu ter kako se posamezni odlomki povezujejo v širšo zgodbo vere. V tem smislu knjiga ne želi ponuditi več znanja, ampak boljšo orientacijo, ki omogoča, da Sveto pismo postane dejanski spremljevalec krščanskega življenja.

Kot dodatno pojasnilo velja poudariti, da Malo Sveto pismo ne želi odgovarjati na znanstvena vprašanja o nastanku svetopisemskih besedil, njihovi redakciji, jezikovni analizi ali zgodovinsko-kritičnih problemih. Čeprav razlage temeljijo na sodobnih znanstvenih spoznanjih, se knjiga zavestno postavlja v drugačno vlogo: sprašuje se, kako bi svetopisemsko besedilo razumel preprost bralec – mehanik, trgovec, dijak ali upokojenka –, ki nima strokovnega predznanja, a ima hrepenenje po Božji besedi. Prav zato nagovarja zelo širok krog ljudi: od birmancev do starejših vernikov, ki želijo Sveto pismo brati z razumevanjem in brez strahu, da bi se izgubili v razlagah, ki za njihovo krščansko življenje niso bistvene.

Zakaj brati Sveto pismo?

Sveto pismo ni knjiga, ki bi jo brali predvsem zato, da bi iz nje črpali informacije ali dokončne odgovore. Njegova temeljna vrednost je v tem, da človeka postavlja v odnos: v odnos do Boga, do samega sebe in do sveta. Gre za besedila, ki so nastajala v zelo različnih zgodovinskih in kulturnih okoliščinah, a se prav v tej raznolikosti dotikajo temeljnih človeških vprašanj – smisla, trpljenja, upanja, odgovornosti in odnosa do drugega.

Branje Svetega pisma je zato predvsem gradnja odnosa. Tako kot medsebojnih odnosov ne moremo zgraditi z enim srečanjem ali »eno kavico«, tudi odnos z Božjo besedo ne nastane naenkrat. Gradi se skozi čas, z rednim vračanjem k besedilu, s poslušanjem, z vprašanji in tudi z nerazumevanjem. V tem procesu se ne spreminja le naše razumevanje besedila, ampak tudi bralec sam.

Branje Svetega pisma ni enkratno dejanje, ampak pot. Besedilo se ne izčrpa ob prvem branju in ne ponuja enoznačnih rešitev. Prav zato zahteva počasno, zbrano branje, ki dopušča vprašanja in tišino. Sveto pismo ne nagovarja človeka tako, da bi mu vedno povedalo, kaj naj misli ali stori, temveč tako, da ga vabi k razločevanju in osebni odgovornosti.

Ali so knjižne izdaje v dobi digitalnih medijev še aktualne?

Izkušnja časa, ko smo se srečevali skoraj izključno prek zaslonov, je zelo jasno pokazala, da piksli ne morejo nadomestiti pravega obraza. Enako velja za knjigo. Digitalne izdaje imajo svoje prednosti, vendar ne morejo nadomestiti temeljnega človeškega hrepenenja po dotiku, bližini in telesni izkušnji. Knjiga ima težo, vonj in trajanje, ki vplivajo na način branja in zbranost. Raziskave kažejo, da kljub vzponu digitalnih tehnologij tiskane knjige ostajajo nepremagljive – tudi v slovenskem prostoru veliko ljudi še vedno prisega na občutek prave knjige v rokah.