Letos smo nedeljo Božje besede z geslom Tedaj so se jima odprle oči (Lk 24,31a) obhajali v neobičajnih razmerah, kar nas je spodbudilo k večji kreativnosti. Na tej strani bomo zbirali odmeve na nedeljo Božje besede.
Z NJEGOVO BESEDO
Papež Frančišek je leta 2019 tretjo nedeljo v januarju razglasil za nedeljo Božje besede. Vabi nas, da obnovimo in poglobimo odnos z njo. Že več kot leto dni se mi skoraj vsak dan poje Psalm 23:
Davidov psalm.
Gospod je moj pastir,
nič mi ne manjka.
Na zelenih pašnikih mi daje ležišče;
k vodam počitka me vodi.
Mojo dušo poživlja,
vodi me po pravih stezah
zaradi svojega imena.
Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence,
se ne bojim hudega, ker si ti z menoj,
tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita.
Pred mano pogrinjaš mizo
vpričo mojih nasprotnikov;
z oljem mi maziliš glavo,
moja čaša je prepolna.
Le dobrota in milina me bosta spremljali
vse dni mojega življenja;
prebival bom v hiši Gospodovi
vse dni življenja.
Božja beseda je hrana za mojo dušo, ki mi daje moč za duhovno rast. Vsak dan začnem dan z dnevno Božjo besedo, ki se bere pri bogoslužju tistega dne. Te dni “grizem” čez pismo Hebrejcem. Na začetku mi ni bilo nič jasno in sem si mislila, da me te besede ne morejo nagovoriti. Pa sem vztrajno po večkrat prebirala isti odlomek: prvič nič, drugič malo, tretjič še malo več, potem pa so se misli že začele povezovati … Ko te začnem pisati v dnevnik branja Božje besede, pa se že začne proces, ko s Sogovornikom odrineva na globoko in se znajdem med biseri.
V zadnjih dneh sem premišljevala, kako nas naše besede, ki jih govorimo, razkrivajo. Bog se nam razkriva v Svetem pismu in želi, da spoznavamo Njegove misli, besede in dejanja. Tudi človek se s svojimi mislimi, besedami in dejanji odkriva in razkriva, kakšen je.
Kako dobro in prav je, da pazim na svoje misli in besede, da ne grešim. In kako hvaležna sem, da se mi na pot življenja ni treba podajati sama, brez Boga, ampak z njegovo Besedo ob sebi in v sebi.
Če si življenje in besedišče bogatim(o), polnim(o) z Njegovo Besedo, si življenje polnim(o) z Njegovo prisotnostjo, Njegovo ljubeznijo.
Katarina Zupančič
Nedelja Božje besede je praznik hvaležnosti
Na knjižnih policah po naših domovih najdemo različne izdaje Svetega pisma, nemalokrat pa knjiga knjig ostane skrbno hranjena ali jo celo založimo kam med druge knjige. Zakaj Svetega pisma pogosteje ne jemljemo v roke? Je vsebina preveč oddaljena in premalo sodobna? Kako približati Sveto pismo mladim? Ali se lahko s kom povežemo, da bomo laže vztrajali in redno brali? Na taka in podobna vprašanja želimo odgovoriti tudi v tem prispevku, predvsem pa vas navdušiti, da bi vzeli v roke Sveto pismo, ga z zanimanjem brali, ob njem premišljevali in v njem iskali odgovore na življenjska vprašanja.
Nedeljo Božje besede bomo letos v Sloveniji obhajali 24. januarja, pod geslom Tedaj so se jima odprle oči (Lk 24,31a) in že drugič na ravni vesoljne Cerkve. »Nedelja Božje besede je najprej praznik hvaležnosti za neizmerni dar Besede, po kateri želi Bog vstopiti v odnos z vsakim človekom,« je zapisal Maksimilijan Matjaž, predavatelj Nove zaveze in biblične teologije na Teološki fakulteti in predsednik Zavoda Biblično gibanje. »To je dan, ki povezuje vse ljudi, ki so Bogu hvaležni za njegove besede, ki so nam izročene po Svetem pismu.«
Kako približati Božjo besedo mladim?
Vprašanje se pogosto zastavlja staršem, ko bi radi posredovali Božjo besedo odraščajočim otrokom, a ne vedo, kako, da jih ne bi še bolj odvrnili. »Mislim, da mora vsak predavatelj Svetega pisma ali česa drugega sam izražati navdušenje nad knjigo vseh knjig,« pove Samo Skralovnik, docent pri katedri za Sveto pismo in judovstvo in med študenti teologije priljubljen predavatelj. »Navdušenje je nalezljivo. Tudi zehanje, torej nezanimanje študentov, se širi po podobnem principu. Menim, da je ključen pristop. Če mladi slišijo samo ‘visoko’ teologijo, je to lahko nerodovitno, če pa se snov oz. določene temeljne maksime Svetega pisma redno aplicirajo v moje, njihovo življenje, snov hitro postane zanimiva.« Ob tem še izpostavi, da je Sveto pismo resnično, govori o resničnem človeku in resničnemu človeku. »Mislim, da mladi to hitro, zelo hitro spoznajo in nato laže sprejmejo v svoje življenje.
Študente še posebej pritegne prvih enajst poglavij Prve Mojzesove knjige, ki predstavljajo nekakšna vrata za vstop in razumevanje Stare zaveze,« izpostavi docent Samo. »Odlomki, ki vznemirjajo, so predvsem odlomki, ki govorijo o vojnah, pokolih ipd. Zelo težko je namreč ‘na prvo žogo’ razumeti ali sprejeti navodila ‘Boga ljubezni’, naj Izraelci pokončajo svoje sovražnike, celo ženske in otroke.«
Branje in pogovori v skupnosti
Kristjani smo v veliki nevarnosti, da spoznanja iz Svetega pisma dojemamo zgolj kot informacije in zanimivosti, izpostavi Samo Skralovnik, ki je tudi tajnik v Zavodu Biblično gibanje. »Sveto pismo najprej pripoveduje o življenju, kako so ga Izraelci živeli v odnosu z Bogom, in predvsem, kako naj ga živimo mi danes in jutri. To je pripoved o bližini z D/drugim, in če je bližina pristna, človeka v soočanju z drugim spreminja. Ta logika prežema skoraj sleherno stran v Svetem pismu. Intelektualno znanje žal ne zadostuje. Zato Zavod zelo spodbuja pristop »od spodaj«, spodbuja branje in pogovore v skupnosti, npr. s projektom Biblične zaveze, še posebej z Biblično šolo, kjer poslušalci ne le poslušajo, temveč nujno svoje občutke, razmisleke delijo v svoji skupnosti. Če je nimajo, jim pomagamo najdi takšno skupnost.«
Ko Božja beseda oživi …
Mehurček je počil (Aleš Frece)
Božja beseda. Prvo srečanje je bilo pred trinajstimi leti, pri maši. Intenzivneje sva se družila leto kasneje na bibličnih duhovnih vajah. Tam sem prvič odprl Sveto pismo. Prej sem uporabljal le spletno biblija.net. Tri mesece kasneje sem bil krščen, čez leto in pol pa na svojem prvem romanju, in to bibličnem po Sveti deželi! Zelo močno se mi je torej začela »dogajati« Božja beseda. Vsaj zdelo se je tako, več let. Potem pa slavno sedmo leto, čisto po Pavlu: »Spoznanje napihuje, ljubezen pa izgrajuje.« V jubilejnem letu usmiljenja je namreč mehurček Božje besede počil. Več mesecev po poku sem se kot po tleh plazil v molitvi rožnega venca k maši. V daljavi sem zagledal vrhova zvonikov in zaslišal Lukov predvelikonočni: »je utrdil svoje obličje proti Jeruzalemu«. Kot odgovor sem sprejel stiskalnico kot edino rešitev. Čez nekaj tednov mi po maši reče bežna znanka: »Čisto drugačen si. Se je kaj zgodilo?« Da, Božja Beseda (obe z veliko, ker je to ime Sina – Raz 19,13), je v meni močno delovala.
Navdih v vseh situacijah (Nada Žgur)
Božja beseda me navdihuje v vseh situacijah življenja. Najbolj v duhovni rasti, ko ostrmim nad odgovori, ki jih daje neposredno, v prispodobi, vedno pa tako, da pomiri.
Spomin na neposreden odgovor je bil ob negotovosti, ki sva jo občutila, ko sva pred 20 leti z Dečom odhajala v studio na snemanje prvega cedeja slavilne glasbe. Želela sva izpeljati optimalno izvedbo glasbe, kot si jo naš Gospod zasluži, zato sva povabila k sodelovanju prijatelje, vrhunske glasbenike, za katere pa nisva bila gotova glede njihovega odnosa do slavilne glasbe. Molila sva, vprašala Gospoda: ali so to pravi glasbeniki, odprla Sveto pismo in … bum … 1 Krn 6,16: »Tile so, ki jih je David postavil za petje v Gospodovi hiši.« Prav ta teden pa, ko sva molila za globoko verno sestrico iz najine molitvene skupine. V visoki starosti je zbolela za covid 19. Zase in za vse ostale sva dobila tolažbo za njen odhod v Besedi: Pot v božanski počitek: »v počitek vstopamo mi, ki smo vero sprejeli« (Heb 4,3) Danes ponoči je vstopila v večnost.
Presenečena nad bogastvom (Špelca in Franci Nahtigal)
Bolj ko verujeva, da prihaja po Božji besedi Ljubezen v najino življenje, več nama govorijo svetopisemski stavki. Ko si podeliva, kakšne misli so se nama ob branju porodile, čutiva, da naju Božja beseda tolaži, vzgaja, hrabri, kara, nama pomaga pri odločitvah, … Najpomembneje pa je, da naju povezuje. Ko sva skupaj ob njej, čutiva navzočnost Tretjega, ki nama daje trdnost. Pri razumevanju Božje besede nama zelo pomagajo strokovne razlage besedil. Neprecenljivo pa nama je občestveno branje. Vedno znova sva presenečena, kakšno bogastvo je, ko lahko slišiva, v čem nagovarja druge ljudi. Njihove izpovedi nama odprejo nove, drugačne vidike Besede, ki govori prek njihovih življenjskih zgodb in iskanja. Neverjetno, kako v različnih človeških osebnostih in zgodovinah Duh pripoveduje eno in edino Resnico! Velikokrat se po takih srečanjih pogovarjava in razmišljava o tem, kar sva slišala, in sva zanje zelo hvaležna. On je tam, kjer smo zbrani v Njegovem imenu, res z nami! Zato potrebujemo občestvo.
Spet na poti vere (Helena Potočnik Vičar)
S starši smo hodili k nedeljski maši in skupaj molili. Sledil je študij, družina, vzgoja otrok, služba in minilo je 40 let. Otroci so bili krščeni, hodili k verouku, nismo pa prakticirali verskega življenja.
Ko je šel prvi vnuk v šolo, sem hčeri omenila družinsko katehezo, ki je zaživela v župniji. Šli so pogledat, ostali in se dejavno vključili. Pred tremi leti sem šla z njimi na družinske počitnice na Ugljan in prvič prišla v tesen stik z Božjo besedo na popoldanskih svetopisemskih uricah v atriju samostana. Globoko se me je dotaknila. Začela sem brati Sveto pismo in vsakič, ko mi je uspelo priti k družinski katehezi na biblične teme, me je kaj nagovorilo. Zdaj že dve leti vsako jutro molim z Magnificatom in berem dnevno Božjo besedo.
Del življenja so tudi problemi, ki jih ob branju in premišljevanju Božje besede laže preživljam in rešujem. Dragocena so mi sobotna srečevanja prek Zooma, najprej podaljšan advent, zdaj se pripravljamo na veliko noč. Božja beseda je živa in me nagovori v tem, kar tisti trenutek potrebujem. Neizmerno sem hvaležna hčerini družini, da so me spet pripeljali na pot vere.
Ali veš?
V koliko jezikov je prevedeno Sveto pismo?
Po zadnjih podatkih iz leta 2020 je Sveto pismo v celoti prevedeno v 704 jezike, kar pomeni, da ga lahko bere okoli 5,7 milijarde ljudi (od 7,8 skupno po informaciji iz leta 2021). Samo Nova zaveza je prevedena v še dodanih 1.551 jezikov (815 milijonov ljudi). Izbrani odlomki so prevedeni še v 1.160 drugih jezikov (458 milijonov ljudi).
Zakaj se bere hebrejščina z desne proti levi?
Za razliko od slovenščine se hebrejščina bere in piše od desne proti levi. Hebrejska knjiga se torej odpre »od zadaj«. Razširjena razlaga je, da so antični pisarji med klesanjem na kamnito podlago držali kladivo v svoji močnejši roki (ponavadi v desni) in dleto v levi roki, zaradi česar je veliko laže in bolj naravno pisati od desne proti levi.
Samo Skralovnik
Jana Podjavoršek (Družina. 24. 1. 2021)
Foto: Nina Šavli