V sredo, 20. oktobra 2021, je potekalo prvo srečanje Biblične šole Evangelii gaudium VI (2021/2022). Povzetek vsebine, celoten posnetek srečanja ter Lectio Biblica so dostopni tukaj.
ODMEVI BIBLIČNIH SKUPIN
Vprašanja o stvarjenju kot opravljenem projektu so neobičajna, malo tricky.😏
1. Nosilec projekta, sodelujoči v projektu.
- Nosilec projekta je Bog, ki je vse ustvaril iz nič. Kdo pa so njegovi sodelujoči? Ni še govora o Svetem Duhu. A Bog Stvarnik in Sveti Duh gotovo sodelujeta. Bi morali vprašati s. Snežno. Tu ni sodelujočih, zato je še vse v harmoniji. Adam pride šele v drugem poglavju.
- Nosilec: BOG
- Sodelujoči: Biblični pisec, ki posreduje od Boga razodeto resnico o stvarjenju sveta v taki obliki, ki je razumljena njegovim sodobnikom.
- Nosilec projekta je Bog – Stvarnik. Sodelujoči v projektu: najprej kaos, nato kozmos, svetloba, tema, vode pod obokom, vode nad obokom, nebesna svetila, rastline, vse živali morja in ptice neba, vse živali na zemlji in nazadnje še človek, ustvarjen po stvariteljevi podobi.
- Bog Stvarnik, eden in edini. Sodelovala sta Adam in Eva, dal jima je pooblastilo, da si podvržeta živali in rastline.
- Bog = Sveta Trojica. Reče »Naredimo!«
2. Komu je projekt namenjen, oziroma kdo so njegovi koristniki?
- Projekt je namenjen stvarjenju sveta v celoti: od neba, zemlje, rastlin, živali, človeka.
- Koristniki smo vsa živa bitja na zemlji.
- Projekt stvarjenja je namenjen človeku in njegovemu zveličanju.
- Projekt je namenjen vsemu ustvarjenemu. Koristnik je človek. »Glejta, dajem vama vse …« (1 Mz 1,29) Stvarstvo bo preobraženo, človek pa bo odrešen. Vse ustvarjeno je v korist tega, da se človek preobraža iz ustvarjenega v tega, ki je po Božji zamisli.
- Da vidimo Boga kot Stvarnika. To ni zgodovinski, ampak teološki opis, da je Bog vse ustvaril.
- Knjiga je nastala v času babilonskega suženjstva in je bila namenjena njim, ki so se znašli v pregnanstvu.
3. Sredstva, ki jih vloži nosilec s sodelujočimi (v %), sredstva od drugod (v %).
- Bog vse 100 % ustvari sam (za moje pojme bi moralo biti vprašanje bolj konkretno).
- Naš delež je v tem, kako ravnamo s stvarstvom.
- Nosilec vloži 100% sredstva, sredstev od drugod ni – 0%.
- Sredstva vloži samo svoja, iz sebe, z besedo.
- Beseda in Beseda je bila Bog, nobenih drugih sredstev Bog ni potreboval. Šele kasneje (poglavja 3 in 4) je uporabljena tudi zemlja, iz katere je ustvaril Adama in živali, Evo pa iz Adamovega rebra, ki ga je napolnil z mesom.
- Bog je vložil 100%.
- Ni res. Bog ni uporabil nobenih sredstev, saj je vse ustvaril iz nič.
- Zabavna vprašanja. 😊Osnova kvantne mehanike je princip nedoločenosti. V znanosti je vedno dvom.
4. Ali so vložena sredstva v sorazmerju z rezultatom?
Primerjava vloženih sredstev z rezultatom pokaže, da je bil vložek Beseda, ki je Bog, kasneje tudi zemlja, rezultat pa so:
- dan in noč,
- vode nad obokom in vode pod obokom,
- morje in kopno,
- zelenje in rastlinje ter drevje,
- ptice in ribe,
- zveri in živali,
- človek, moški in ženska.
Rezultat je velik. Pisci so hoteli pokazati veličastnost Božjega dela. V rezultatu gledamo Božjo ljubezen.💗 In ko gledamo stvarstvo, občudujemo Boga. Stvarstvo je ogledalo Božje ljubezni.
Zgodbica: Punčka se je sprehajala z očetom in tiho gledala v zvezdno nebo. »O čem razmišljaš?« jo je vprašal. »O tem, kakšna je šele druga stran, če je že spodnja tako lepa …« ⭐
5. Ali je bil projekt izveden v načrtovanem času?
- Bog je vse ustvaril v šestih dneh, kot je želel.
- Enormno veliko je Bog naredil v šestih dneh, v načrt je dal tudi sedmi dan.
- Šest dni Božjega dela in sedmi dan počitka ne predstavlja dejanskega časa, dejansko je to potekalo več milijonov let. Stvarjenje Boga Stvarnika je predstavljeno na način, kakršen je bil v tistem času razumljiv in človeku blizu, zagotovo pa je bilo izvedeno v času, kakor si ga je Bog zamislil, po Njegovem načrtu.
6. Ali je čas trajanja projekta v sorazmerju z opravljenim delom?
- Za človeške pojme ni v sorazmerju, vendar pa vemo in verjamemo, da je Bog vsemogočen.
- Vsekakor, saj je trajal dolgo dobo in nastal je Bogu podoben človek.
- Čas in delo nista v sorazmerju. Biblični pisec je stvar tako zastavil.
7. Seznam opravljenih del:
- Ločitev svetlobe in teme.
- Ločitev vode nad obokom od voda pod obokom.
- Ločitev vode pod obokom na zemljo in morje ter ustvarjanje rastlin.
- Ustvarjanje nebesnih luči.
- Ustvarjanje živih bitij v morju in na nebu.
- Ustvarjanje živih bitij na zemlji in ustvarjanje človeka po svoji podobi.
Tri dni je Bog ustvarjal, tri dni okraševal.
Beseda okraševal mi je všeč. Predstavljam si, da je delal volančke in čipke, da je vse lepo. Največji okras je bil pa potem človek, višek okraševanja.
Človek ni ustvarjen v enem dnevu, razpet je med živalski in človeški del, kar je zanimivo prikazano. Zato imamo ves čas težave z iskanjem ravnovesja med zemeljskim in duhovnim.
8. Predstavitev najzahtevnejšega dela projekta.
- Najzahtevnejši del projekta je ČLOVEK (moški in ženska) z dušo, duhom in telesom, zaradi katerega je pred njegovo stvaritvijo Bog vse ustvaril.
- Najzahtevnejši del projekta je bila ločitev vode od voda, saj ju je urejal drugi in tretji dan.
- Verjetno pa vprašanje zahteva predstavitev šestega dne, v katerem se je začelo življenje človeka, ki je bil ustvarjen po Božji podobi. Ustvarjen je bil kot zadnji in vse ostalo, kar je bilo ustvarjeno pred njim, je bilo ustvarjeno zaradi njega. Bog se je s stvarjenjem človeka ukvarjal kar nekaj časa. Sam v sebi človek nima življenja, saj prejema hrano od zunaj in si jo mora deliti z živalmi, ki so bile ustvarjene pred njim. Pomembno pa je, da to hrano sprejema iz Božjih rok, ker ima v sebi Božji dih.
- Stvaritev človeka, ki ga je ustvaril po Božji podobi in sličnosti, in sicer najprej moškega, potem žensko ter jima dal dušo, je najzahtevnejši in najbolj kompleksen del projekta. Bog ju je blagoslovil, razveselil se je svoje stvaritve in rekel, da je »zelo« dobro (do sedaj je govoril za ustvarjeno le – »dobro«). Dal jima je odgovornost in tudi oblast.
- Nepredstavljivo je, kako je ločeval vode. A vendarle je stvarjenje človeka še zahtevnejše.
9. Zaključni del projekta.
Počitek.
Zaključni del projekta je sedmi dan, dan počitka. Dan za občudovanje tega projekta in dan za Božji počitek. Ta dan se ne konča, nima konca, gre v večnost.
10. Ocena projekta (od 1 do 10).
- Če je Bog nosilec-stvarnik vsega in če je ON videl, da je vse dobro oziroma zelo dobro, mora biti tudi takšna ocena!
- Ocena je 10, saj je Bog sam vsako stvaritev občudoval in videl, da je dobro, za človeka pa celo, da je »zelo dobro.«
-
Projekt ocenimo kot odličen, ne moremo drugače. To cenjenje pa moramo pokazati z življenjem.
- Čudim se neskončni domišljiji, koliko barv, oblik, lepote! Dam oceno več kot deset. Kako je hortenzija narejena, kakšnih oblik so oblaki …
11. Lastna refleksija o projektu.
Vsemu stvarjenju se lahko samo čudim za vso natančnost, dovršenost, in se hkrati zahvaljujem, da smem biti del tega projekta tudi jaz; kar koli s svojo človeško naravo ne razumem, skušam verjeti.
Bog se je razodeval človeštvu postopoma (popolnoma se je razodel v svojem SINU, našem ODREŠENIKU). Resnično nam je vse, kar imamo in kar smo, podarjeno od Boga STVARNIKA, za kar bi mu se morali bolj zahvaljevati, ga slaviti, enostavno biti hvaležni, odgovorni…, se pustiti voditi Božjemu DUHU. Sedmi dan – nedelja je posvečena GOSPODU, nekateri pa so ta dan »ukradli«. Včasih mi-nam manjka ponižnosti, da bi si priznali, da brez Boga ne moremo ničesar storiti (primerjaj Jn 15, 5). Živimo v prelepi domovini, s prekrasnimi naravnimi lepotami, z različnimi ljudmi… Vprašanje je, koliko znamo ceniti, spoštovati drug drugega-sočloveka in pa kakšen odnos imamo do vsega stvarstva.
Bog Stvarnik je naredil človeka, podobnega njemu samemu ter mu dal dušo, za zveličanje. To je dalo prvima človekoma, Adamu in Evi, sposobnost in tudi odgovornost za človeško bivanje, ki naj bo vredno zaupanja, kakor si je zanju zamislil Bog, v Božji ljubezni zanju.
Z zastavljenimi vprašanji se tokrat nisem najbolj znašla. Zato sem raje zapisala nekatere poudarke iz razlage predavateljev, ki so me posebej nagovorili:
Dokler razen Boga ni nič obstajalo, ni obstajal niti čas. Svet je bil ustvarjen skupaj s časom. Veliko imamo opravka s časom, v glavnem nam ga zmanjkuje, večkrat tudi povemo, da nam je dolgčas.
Zavedanje, da je Bog Stvarnik tudi časa, me potolaži in spodbudi, da izročam svojemu Stvarniku tudi ves svoj čas, da ga On uredi, določi, okrasi »po svoje«.
Bog krasi svet. Ne samo, da Bog svet ustvari, ga oblikuje, tudi krasi ga. To me navdaja s hvaležnostjo, še bolj pa me vodi k čudenju. Rada sem v naravi, pogosto jo občudujem. Ker je pa tudi človek tisti, ki je ustvarjen, da s svojim življenjem krasi Božje stvarstvo, me to navdaja z odgovornostjo. Ali s svojimi besedami in dejanji krasim svojo okolico ali jo maličim?
Človek – bitje nasprotij. Človekovi razpetosti med dobrim in zlim, nenehnim vrtenjem med Božjim in živalskim pritrjuje že apostol Pavel, ko pravi: »Dobro hoteti je sicer v moji moči, dobro delati pa ni. Ne delam namreč dobrega, ki ga hočem, marveč delam zlo, ki ga nočem.« (Rim 7,18-19) Vendar Pavel pokaže tudi na rešitev: »Kajti vsi, ki se dajo voditi Božjemu Duhu, so Božji sinovi. … Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci. … Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. … Duh posreduje za svete, v skladu z Božo voljo.« (Rim 8,14.16.26.27)
Človek je ustvarjen, da bi vstopil v sedmi dan, v božansko razsežnost, v Božji počitek. Ob teh besedah se zdi današnji način življenja daleč od Božje zamisli. Za mnoge je vsak dan enak, vse je podvrženo delovni storilnosti, uspehu, materialnim dosežkom. Izgublja se prvotni smisel življenja, naravnanost k Božjemu. Pozabljamo, da je edino v Njem smisel, edino On daje počitek: »Sam bom pasel svoje ovce in sam jim bom dajal počitek, govori Gospod Bog.« (Ezk 34,15)
Besedna zveza “Božja beseda”. S čim bi lahko primerjali besedo Boga? Izkušnja duhovnih vaj ob premišljevanju Božje besede mi vsakokrat približa Boga. Ko sama že vse povem in ostanem v tišini, lahko Bog spregovori. To je milostni čas, hkrati je vse zelo preprosto pa tudi polno skrivnostnosti, čudenja in okusa večnosti: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil; prišla bova k njemu in prebivala pri njem.« (Jn 14,23)
S projektom, o katerem poroča pisec 1 Mz knjige, sem bila seznanjena že v zgodnjem otroštvu in sem vse podrobnosti sprejela tako, kot to sprejme otrok – kot dejstvo, ki je samoumevno! Ponotranjila sem ga, tako, da ga tudi vsa plejada dokazov o njegovi neresničnosti ni mogla omajati niti v času odraščanja, ko so nam v šoli dokazovali nesmisel verovanja z Darwinovo teorijo evolucije. Vsi taki poskusi so v meni le potrjevali avtentičnost poročila.
Avtor projekta je Bog, izvajalec pa Božji duh oziroma Beseda, saj »je Bog rekel« in je bilo ustvarjeno.
Iz svoje vsemogočnosti je Bog iz niča ustvaril vse – v začetku – torej tudi čas!
Brez njegove ustvarjalnosti ni ničesar, kar biva!
Lepo je, da je v nas tudi vse to stvarstvo in da smo mi ustvarjeni za odnos z Bogom.
Fascinira me »Glej, bilo je dobro, prav dobro.« Želela bi si živeti v takem vzdušju, da bi videla, da kljub vsemu, kar se dogaja, je vse dobro zamišljeno in je prav dobro.
Če se vrnemo na šesti dan, ko je bil ustvarjen človek in živali, dobimo odgovor na to, kako je možen polom. Smo na dveh koncih. Imamo korenine v nebesih, rastemo pa na zemlji. V nas se bojuje naravno, živalsko, gremo pa proti svojim koreninam. Ves projekt je odrešenje. Vsak trenutek se odvija ta boj. Prehod od hlastanja po materialnem ipd. je v sposobnosti umiranja šestemu dnevu, ki je vezan na našo naravo, ki je vezana na preživetje. Boj med živalskim in tem, kamor smo poklicani in zaradi česar je bilo vse ustvarjeno.
Človek je ustvarjen z ozirom na soboto, da bi vstopil v sedmi dan, v Božji počitek. Odgovoril naj bi s hvalnico.
Lepo je, da se vidimo. To je del sedmega dneva.