V sredo, 20. aprila 2022 je potekalo sedmo srečanje Biblične šole Evangelii gaudium VI (2021/2022). Povzetek vsebine, celoten posnetek srečanja ter Lectio Biblica so dostopni tukaj.
ODMEVI BIBLIČNIH SKUPIN
1. Bog je preizkušal Abrahama. Vsak človek mora iti skozi preizkušnje. Kakšen/kakšna sem prišel/prišla iz njih?
Zadnjega srečanja sem se v živo udeležila z velikim veseljem, saj so bile počitnice. Drugače sem zares lepo doživela vsebino in občestvo, kakor vsa prejšnja srečanja, ki jih ujamem kot posnetke. Pri nas doma radi poslušamo in gledamo vaše kvalitetne vsebine in jih premlevamo.
Odgovori Lectio Biblica so običajno tako »učeno« napisani, da je iz njih moč razbrati, da ste res »utečeni«, mi pa smo šele na začetku biblične hoje. Pa vendar naši odgovori na vprašanja odmevajo takole:
- Preizkušnje v družini so nas še bolj povezale v zaupanju, da nam bo Bog pomagal najti rešitev. Ko smo priznali svojo nemoč, je dobila »Božja pomoč« pravo veljavo in sporočilo moč za premagovanje naših stisk v življenju.
- Misli na vojno, laži, krivice, itd., nas žalostijo – kako je danes to sploh mogoče? Ob Vstalem se srečamo z Božjo močjo in odrešenjem. Ob tem utrjujemo svojo vero – vse je mogoče tistemu, ki veruje. V tej luči se trudimo biti in hoditi z njim na naših življenjskih poteh.
Iz mojih preizkušenj sem prišla drugače usmerjena, vedela sem za pot, po kateri naj grem. Tudi močnejša sem postala v svojih odločitvah in sklepih, čeprav se še niso vedno uresničili. Uresničila pa sem tiste, ki so bili bistveni za mojo osebno rast in ob tem spoznala mnogo ljudi, ki so mi pri tem pomagali. Bog mi je pokazal prst v smer, ki je bila zame edino možna, kjer sem našla vero in ljubezen, smisel in veselje.
Ko sem se krepčala z Njegovo Besedo, je moje življenje zacvetelo. Začela sem drugače gledati na svet in na ljudi okoli sebe, predvsem pa na Boga in njegovo delovanje, ki sem ga spoznavala v mojem življenju.
V mojih preizkušnjah nisem bil tako trden v svojem zaupanju v Gospoda, kot je bil Abraham. Ko pa sem molil in zaupal, sem doživel Gospodovo milost.
Preizkušnje utrjujejo našo vero in jo poglabljajo. Če delaš po vesti, pomeni, da si usklajen z zakoni narave in Božjo voljo. Preizkušnje, ki pridejo v zvezi z zdravjem, nas prizemljijo, ustavijo, da se zamislimo nad končnostjo bivanja. Na vsakem področju lahko najdemo izzive, na primer na poslovnem področju, v športu itd. Primerno bi bilo, da se iz vsakršnih preizkušenj kaj naučimo, da napak ne ponavljamo.
Iz preizkušenj sem prišla ponižnejša, bolj preudarna, znala sem prisluhniti bližnjemu ne samo z ušesi, ampak tudi s srcem. Dano mi je bilo spoznanje, da se je potrebno znati ustaviti, ustaviti se pred Bogom in mu podariti svoj čas ter se odreči nenehnemu hitenju. Bog me je v življenje poklical z določenim namenom in moja naloga je, da ga skušam razbrati in ga uresničevati.
2. Kako dejstvo, da Bog obuja od mrtvih, vpliva na moj pogled na vojno, laži, zmago krivičnih nad pravičnimi, trpljenje zatiranih …?
Pravzaprav je to edini razlog upanja za ta svet: to, da končna zmaga ni nikoli na strani krivice in krivičnikov; to, da Gospod šteje naše solze in zdravi naše rane; to, da si resnice ne določa vsak sam, da je ena sama, da jo lahko spoznavamo, čeprav je nikoli ne bomo popolnoma razumeli. Tolaži me to, da bodo vse krivice poravnane. Kdaj pa kdaj me zamika privoščljivost: »Boste že videli!«, vendar pa vedno zmaga prepričanje o Božjem usmiljenju – do mene in vseh. In na koncu nas čaka nekaj zelo lepega …
V tem času, ko je blizu nas vojna, večkrat pomislim na ljudi, ki v njej umirajo, posebno na otroke, ki še niti prav niso začeli živeti pa se lahko tolažim z vero, da jih Bog takoj v trenutku smrti jemlje k sebi in da niso umrli zaman, saj so že danes mučenci za zgled in opomin.
Koliko je po vsem svetu trpljenja. Bog ga gotovo ne bi dopustil, če bi bilo trpljenje samo sebi namen. Tudi zmaga krivičnih povzroči neke vrste trpljenja pravičnih, ki so razočarani in lahko čutijo negativne posledice zmage krivičnih. Ne smemo se predajati sovraštvu, jezi, maščevalnosti, Bog nas uči drugače in nam obljublja obujenje pod novim nebom in novo zemljo: Kajti glej, ustvaril bom novo nebo in novo zemljo, prejšnje reči ne bodo več prihajale v spomin, ne bodo več prišle do srca. (Iz 65,17); Nato sem videl novo nebo in novo zemljo. Kajti prvo nebo in prva zemlja sta izginila in morja ni bilo več (Raz 21,1).
Dejstvo da zlo, laži, zatiranje in trpljenje obstajajo je težko razumeti. Da je to tako pomembno, da je moral Jezus Kristus zaradi tega umreti. Vendar njegovo vstajenje predstavlja zmago nad smrtjo in obljubo večnega življenja za vse, ki verujemo vanj. Obljuba novega Jeruzalema, kjer bodo obrisane vse solze z oči trpečih in zatiranih je upanje, ki kristjane hrabri v vsakdanjem življenju.
Vedno znova je potrebno zaupati v Boga, ki ljudi obuja od mrtvih, našo vero je treba poglabljati. V vseh zgoraj naštetih situacijah, lahko vplivamo na pozitivno rešitev le z močno vero in molitvijo.
Ko opazujem ljudi okoli sebe in njihove križe, se mi zdi, da sama v življenju nisem imela kakšnih posebnih preizkušenj. Se pa marsikaj podira, iz dneva v dan. In me uči, da nisem Bog, da nimam nadzora niti nad svojim življenjem, kaj šele nad bližnjimi in svetom. Kdaj pa kdaj mi je celo uspelo zaupati Gospodu in se izročiti v njegove roke; tedaj sem izkusila njegovo moč in ljubezen, ki me je osvobodila strahu in napolnil me je mir. Ampak to je redko … in hitro pozabim. Še me bo moral učiti.
V preteklosti nisem razumela, zakaj Bog dopušča vsa grozodejstva, laži, prevare, prevratništva, vso izprijenost – kaos, ki se v svetu dogaja, zato nisem niti razumela, da je pravičen. Bog ljubi slehernega človeka, tudi tistega, ki povzroča nasilje in vse vrste krivic, laži, bolečin. On obuja od mrtvih vse nas za večno življenje. Razmišljam, da brezštevilna trpljenja pravičnih, nedolžnih, zatiranih, omogočajo da se tudi ti, ki jih zdaj vidimo kot nasilneže, prevarante, lažnivce obudijo od mrtvih z zadoščevanjem in trpljenjem »pravičnih«. Božja ekonomija je nam ljudem nerazumljiva, mi bi vse rešili na način zob za zob. Neomajno mu zaupam, izročam, ga prosim, za notranji uvid, da se ne bi spotikala ob rešitvah, ki so drugačne od človeških.