V sredo, 23.3.2022, je potekalo 6. srečanje Biblične šole. Ob 16:30 smo se na ZOOM povezali ob »svetopisemski kavici« in na skupno tablo zapisali uvodne besede:
V uvodu nas je nagovoril škof Maksimilijan in nas iz Božje besede preteklih postnih nedelj usmerjal v logiko srca in v logiko vere. Dogodki, ki se dogajajo v svetu, zahtevajo, da ne pristopamo samo s pametjo, ampak iščemo globlje. Ob branju črne kronike nas prevevajo različne misli… Vsak danes pa je priložnost, da iz katerega koli dogodka obrodimo sad spreobrnjenja.
Kako berem čas, zgodovino, dogodke? Iščem razloge po človeški logiki? V globini je vedno logika boja med hudim in Bogom. Vsak korak življenja poteka v tem boju. Zlo nam preti pred očmi. Če se z njim ne soočamo, nas premaga.
Prepoznavajmo se kot del ene človeške domovine. Nismo zunaj dogajanja, pa čeprav se nam zdi, da se nas ne tiče – greh želi, da se ne bi prepoznali kot del občestva. Stopimo ven iz lupine greha in skušnjave, da bi se ukvarjali sami s seboj.
K temu nas s preroškim klicem sinode vabi papež Frančišek, saj smo vsi skupaj eno telo, verniki Cerkve – to je naše realno življenjsko okolje. Če Cerkev obrodi sadove, se s tem hranimo mi in ves svet. Logika pšeničnega zrna je, da čim bolj umre, se razgradi, tem več življenja da.
_________________________________________________________________________________________________________________________
V nadaljevanju nas je Samo popeljal na pot z očakom Abrahamom:
_________________________________________________________________________________________________________________________
S. Snežna nam je razložila močne dogodke v Abrahamovem življenju:
Bog v gosteh pri Abrahamu
Abraham prosi za Sódomo (1 Mz 18)
Odlomek tvori diptih s prizorom v poglavju 19. Obisk treh gostov pri Abrahamu pri Mamrejevih hrastih ter dveh od njih pri Lotu v Sodomi stojijo v nasprotju in opravičijo Božjo sodbo nad Sodomo. Med oba nasprotujoča si obiska oziroma sprejema Božjih gostov je postavljeno Abrahamovo pogajanje z Bogom za rešitev Sodome in Gomore. Besedilo sestavlja juridično povpraševanje. Gre za teološko vprašanje, zakaj bi Bog pokončal pravične s krivičnimi (enako v primeru Samarije, Amos 7,1-9; Jeruzalema, Jer 5,1 F…).
Prvi prizor v 18,1-15 naslika obisk treh mož pri Abrahamu pri Mamrejevih hrastih. Abraham jih sprejme in pogosti z velikodušno orientalsko gostoljubnostjo. Zanimanje gostov je usmerjeno izključno na Saro, ki ji v njeni odsotnosti (posluša za vhodom v šotor, v. 10) napove rojstvo sina »čez leto dni« (v. 10). Potem ko se Sara tej neverjetni napovedi (visoka starost) zasmeji, je gost nenadoma GOSPOD, preide v zasliševanje Sare in očita: »Ali je za GOSPODA kaj pretežko?« ter ponovi obljubo o rojstvu sina (v. 14-15).
- poglavje je pripoved, v kateri meščani Sodome zatajijo v osnovni zahtevi, gostoljubnem sprejemu obiskovalcev. Zato jih doleti velika kazen. V njej je Lot, ki je bil na začetku premožen, bedno končal v votlini.
18, 16-19 Najprej vidimo, da se poslanci ločijo – dva gresta v Sodomo, eden ostane. V vrsticah 17-21 govori Bog z ostalima dvema možema, besede pa je slišal tudi Abraham (v. 23). Abraham ni neveden glede usode mest, kaj z njimi namerava Bog. Bog se želi pogovoriti z Abrahamom glede svojih del, ker bo oče narodov. Abraham je odgovoril tako, da je posredoval za pravične.
Ključna beseda v dialogu je pravičnost. Ker je bil Abraham izbran za tistega, ki bo v blagoslov vsem narodom, mora biti vključen tudi v situacijo nepravičnosti in kot od Boga izbran vanjo prinašati Božjo pravičnost. –
20-22: Greh v Sodomi vsebuje družbeno nepravičnost, o kateri govorita tudi Jeremija in Ezekiel. V v. 20 vstopa Bog kot sodnik, da razišče situacijo in pri tem je vključen tudi Abraham. To vodi v dialog. Za Boga prihodnost ostaja odprta. Po odhodu dveh mož ostane Abraham z Gospodom, ki išče priložnost, da bo z Abrahamom spregovoril. Pomembno je, da Bog daje iniciativo in ne Abraham.
23-33: Abraham je prešel takoj k stvari. V v. 23-24 vprašuje: »Ali boš res, … kljub temu, … Naj bo daleč od tebe, da bi ti storil kaj takega …« Takšna vprašanja niso le primerna, ampak dobrodošla. Sicer ne poznamo tedanjih oblik pogajanj, vsekakor pa se je Bog pozitivno odzval na Abrahamovo iskrenost in skrb.
V v. 25 je Abraham zaskrbljen, da Bog ne bi izbrisal pravičnih s krivičnimi. Pravični se razumejo kot tisti, ki niso zapadli obnašanju, ki vodi k »vpitju« (prim. v. 20). Abraham ne predlaga, da bi se peščica pravičnih enostavno odstranila iz Sodome, kar kaže na Abrahamovo skrb tudi za krivične, da bi bili rešeni po nekaj pravičnih.
V dialogu z Abrahamom se skriva implicitna teologija. Abraham smatra Boga kot tistega, ki utemeljuje moralni red. Ko Abraham zvišuje zahtevo, Bog stalno odgovarja pozitivno. V tem se Abrahamova skrb ujema z Božjo. Dialog daje ključni odgovor: Ne obstaja vzorec povračila, zakaj se nesreča ne zgodi. Krivičnim ne bo potrebno trpeti zaradi svojih grehov zaradi prisotnosti pravičnih.
Zakaj se Abraham ustavi pri številu deset? Morda je to število, ki predstavlja še najmanjšo možno skupino, ki je lahko odvedena iz mesta. Ves dialog pa kaže na to, da Bog ne dela po sistemu kvot. Najbolj pomembno je, da je logika, po kateri bi množica krivičnikov zavedla tudi tistih nekaj pravičnih, tukaj obrnjena: le nekaj pravičnih lahko reši krivično družbo.
Zgodba o Sodomi se konča usodno, ker je jasno, da v Sodomi ni pravičnega. Tudi Lot pravzaprav ni avtentičen prebivalec Sodome, zato pokrajina ne more biti rešena na podlagi njegove pravičnosti, ker je bil v mestu tujec. Na tem mestu se rojeva ideja o enem pravičnem, ki bo rešil svet. Gre že za ponovitev iz Noetove zgodbe, motiv se še večkrat ponovi (Jer 5,1; Dt Iz: zaradi enega pravičnega bo rešeno vse ljudstvo). V dopolnitvi časov je Kristus tisti pravični, ki bo rešil svet greha. On ni tujec – je popolnoma človek in Bog. Zato je lahko tisti, ki rešuje človeka njegovega greha.
Sodba nad Sodomo in Lotova rešitev (1 Mz 19)
Zgodba govori o možeh (angelih), ki se ustavijo v Sodomi. Na Lotovo prošnjo ostanejo pri njem doma. Ko ostali meščani to zvedo, se zberejo pred Lotovimi vrati in zahtevajo, naj jim predstavi neznane popotnike, da bi jih lahko »spoznali«. Glagol spoznati kaže na homoseksualen odnos.
Lot to zavrne, kajti svojim gostom hoče zagotoviti varnost in gostoljubje, zato meščanom v zameno ponudi svoje dve hčeri. Meščani se ne strinjajo z Lotom, še bolj pritisnejo na njega, takrat pa odreagirata skrivnostna gosta in vse meščane zaslepita z slepoto, tako da niso mogli najti njegovih vrat. Ko se skrivnostna gosta, jasno je, da gre za angela, s tem dokončno prepričata o sprevrženosti prebivalcev, Lotu ukažeta, naj zapusti mesto s svojimi sorodniki, kajti mesto bo pogubljeno. Lot sprva okleva, toda angela sta odločna. Zaukažeta mu še, naj se nikakor ne ozira nazaj. Lot s svojima hčerama in ženo odide, mesti pa pogoltneta potres in ognjeni dež. Lotova žena ne uboga angelovih navodil in se obrne nazaj, zato se spremeni v solnat steber. Ponoči, ko Lot zaspi, ga njegovi hčeri v skrbi za potomstvo napijeta in spita z njim.
Zgodba spada v kontekst Božje obljube Abrahamu, da ne bo uničil mesta, če v njem najde vsaj deset pravičnih ljudi. Pri prebivalcih Sodome in Gomore nasprotno najde seksualno sprevrženost, neupoštevanje ljubezni do bližnjega, preziranje ubogih, skrajni egoizem … Angela, ki sta Božja poslanca, sta se o grehih prišla prepričat na lastne oči. Čeprav je tudi Lotova pravičnost pod vprašajem, mu angela obljubita varstvo, njega ne bo doletela kazen, ki čaka ostale. Lotova žena, ki se na begu iz mesta obrne nazaj proti njemu, je slika Lotove lastne neodločnosti. Bog reši Lota zato, ker je milosten in ker se spomni obljube Abrahamu.
Lotova usoda, ko hoče živeti v bogatem mestu (prim. 1 Mz 13), na koncu pa postane begunec brez doma, kaže na moža, ki si je hotel za svoj dom izbrati raj, konča pa v votlini. Ironija je, da Lot, ki je prej prebivalcem mesta ponudil svoji hčeri v seksualen odnos, sam konča kot udeleženec v takšnem odnosu, ko ga njegovi hčeri napijeta in spita z njim.
Če si pogledamo grehe prebivalcev in kazen zanje, ugotovimo, da gre za skupno odgovornost celotnega ljudstva, ko jih strasti in užitki greha tako prevzamejo, da so na koncu prav vsi v sprevrženem grešnem življenju. Božja kazen je odgovor na grešnost, torej svobodno odločitev človeka. Uničenje Sodome in Gomore pa lahko Izraelovemu ljudstvu simbolizira, kaj se lahko zgodi z njimi, če ne bodo spoštovali Boga in njegovih zapovedi.
_________________________________________________________________________________________________________________________
LECTIO BIBLICA:
- Različne okoliščine pogojujejo, da človek zapusti domovino ali nekaj, kar mu/ji je dragoceno skoraj kot domovina. Za Abrahamovim odhodom je bil Božji klic. Ali lahko tudi za mojimi odhodi razberem Božji klic?
- Kaj ni vsako človeško rojstvo čudež? Katere lahko imenujem?
- Lahko po pogajanju med Abrahamom in Bogom (še) trdim, da en sam človek ne more ničesar spremeniti?
- Deset pravičnih bi rešilo Sodomo, če bi jih premogla. En Pravični je rešil svet, pa še ta mu je bil darovan. Kaj lahko rečem o takem »računovodju«?