V četrtek, 22.2.2024 je potekalo 5. srečanje Biblične šole v študijskem letu 2023/2024. Povzetek vsebine, celoten posnetek srečanja ter Lectio Biblica so dostopni tukaj.
ODMEVI BIBLIČNIH SKUPIN
1. Včasih slišimo vprašanje, kako da se Bog ne zavzame za uboge in dopušča krivice. Ali lahko po branju Amosa še očitamo Bogu, da ne stori dovolj za uboge?
Po uvodni molitvi uvodni molitvi smo poiskali nekatere poudarke iz nagovora g. Jureta, s. Snežne in g. Samota:
- Gospod postavlja miloščino na prvo mesto; miloščina se začne, ko dam od tistega, kar sam potrebujem, ne od tistega, česar imam preveč; molitev in post nas spodbujata k miloščini.
- Blagostanje v deželi ni omililo, ampak je povečalo socialne krivice.
- Gospod opominja tudi poganska ljudstva, saj želi odrešiti vse ljudi.
- Gospod je preko Svetega pisma zelo pozoren do ubogih, saj ima hebrejščina, kljub skromnemu besednemu zakladu, kar osem, devet različnih izrazov za revščino.
Prebrali smo prvo in drugo poglavje ter zaključni del (9,11-15) Amosove knjige in podali odmeve na vprašanji Lectio biblica.
Vtis je, da spoznanje Boga v Stari zavezi bolj temelji na njegovi strogosti in grožnjah nepokornim ljudstvom (tudi Izraelu), medtem ko je v Novi zavezi bolj poudarek na Božji ljubezni do nas. A tudi Amos nam kaže, da je to pogosto le navidezno; tako kot v mnogih drugih odlomkih Stare zaveze, tudi tukaj kaže svojo skrb in ljubezen do zatiranih; vedno znova nas opozarja, da odpad od Njega izzove katastrofalne posledice, ki pa niso Božja kazen, ampak posledice človekove krutosti. Zato je služba prerokov vseh časov, tudi danes denimo papeža Frančiška, tako zahtevna in moteča za mnoge.
Ne samo po branju Amosa, ampak na splošno, če izhajam iz Jezusovega življenja, ki je kot druga Božja oseba prišel na svet in nam pokazal vse nianse življenja, ki naj bi ga ljudje živeli, se po Njegovem zgledu ravnali, nikakor ne moremo očitati Bogu, da ne stori dovolj za uboge. On je vedno na strani ubogih, izkoriščanih, bolnih, osamljenih, zapuščenih, obrobnih, grešnih.
Res, ne plačuje sproti, a kadar plača, plača pravično.
… Kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih, na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo, (2 Mz 20,5).
Naše videnje krivic ni celostno in je hkrati časovno omejeno. Bog pa vidi vse skrite namene, ki jih človek pred drugimi spretno prikriva. On ima nadzor nad vsem in ne dela krivice nobenemu; slehernega neizmerno ljubi.
Mar ne veš, ali nisi slišal: GOSPOD je večni Bog, Stvarnik koncev zemlje. Ne omaga in ne opeša, njegova razumnost se ne da raziskati. Omagujočemu daje moč, onemoglemu povečuje vzdržljivost. (Iz 40,28-29)
Bog že toliko tisočletij uči človeka, kako naj prav in pravično živi v ljubezni do Boga in do ljudi. Pošiljal je preroke, da bi ljudem o tem govorili. Ljudje naj bi po prerokovih besedah, v našem primeru po Amosovih, vedeli kako se obnašati do bratov in sester. Vendar so prezrli Božjo besedo in ravnali tako kot ni prav za človeka na zemlji. Amos ugotavlja, kje ljudje ne ravnajo po Gospodovih besedah, jih opozarja, jim govori v imenu Boga, tako kot vsi preroki. Bogu ne moremo ničesar očitati. Človek je odgovoren za sočloveka. Na zemlji lahko da so v boljšem položaju bogati in tisti, ki si s hudobijo utirajo poti, a večno ne bo tako. Za ostale pa kljub njihovi revščini, pomanjkanju in trpljenju skrbi Bog, pri njem so pripravljena bivališča za vselej.
Bog pozna človeške šibkosti, preko Amosa pa se je zavzel za revne in ponižane in postal prerok socialne pravičnosti. Tako nas tudi danes opozarja papež, da pomagamo revnim in nemočnim.
Tako kot Amos je danes tudi papež na stani revnih in ponižanih. Tudi nas kristjane spodbuja naj se aktiviramo na tem področju.
2. Včasih slišimo očitke, da je Stara zaveza kruta. Če primerjamo orožja teh starodavnih ljudstev z našimi današnjimi – koliko smo napredovali v humanosti?
Stara zaveza je kruta toliko, kot smo kruti ljudje, saj opisuje življenje tistega časa brez olepšavanja. Človeštvo je v humanosti na deklarativni ravni sicer nekoliko napredovalo (npr. z zakonsko odpravo sužnjelastništva), vendar se človek, ranjen z izvirnim grehom, ni nič spremenil. Zgolj ponižno priznanje svoje realnosti in sprejetje Božje ljubezni more omehčati naše srce.
Ko gre za orožje – vsako orožje je namenjeno uničenju življenja in napredka v smeri humanosti po mojem razmišljanju na to, ni. V današnjem času, ki neprenehoma teži k izboljšavam, je tudi orožje tako tehnološko dovršeno, da zajame obsežnejšo površino in s tem ne samo vojaških ciljev, ampak tudi civilne. Mislim, da se v današnjem času dogajajo še krutejše stvari kot v Stari zavezi.
Stara zaveza je Božja beseda, ki opisuje polega Božjih posegov tudi dobra in slaba ravnanja ljudi. Ljudje so si izmislili poleg orodja, ki jim je koristilo za preživljanje tudi orožje za ubijanje iz takih ali drugačnih razlogov, ki se je nadaljevalo v današnje dni in postalo vedno »naprednejše«. Vedno več ljudi je zaradi tega umrlo in umira še danes. Ne vidim napredka v humanosti, kvečjemu nazadovanje. In Bog je dal človeku svobodo, ki mu je ne misli odvzeti, čeprav je pri človeku tolikokrat izrabljena. Krutost lahko očitamo le človeku.
V času Stare zaveze so bila orožja enostavna in so ustrezala potrebam takratnega časa. Danes pa so orožja postala sofisticirana. Danes lahko orožje masovno uniči cela mesta, tako da je sedaj ogroženo predvsem civilno prebivalstvo. Zato ne moremo govoriti o humanosti pri bojevanju v današnjem času.