V četrtek, 23. aprila je potekalo sedmo srečanje v okviru »modrostnega« leta Biblične šole (2025/2026).
Predaval je dr. Alan Tedeško, ki nas je uvedel v razumevanje Psalma 8 in Psalma 54.
Psalmi glede na zvrsti
Leta 1926 je Hermann Gunkel izdal svoj Uvod v Psalme, kjer je opredelil literarne vrste. Te nam pomagajo »razvrstiti« psalme po skupinah, vendar v njih vidijo samo, kar jim je skupnega oz. generičnega (gattung, »vrsta, rod«), zato lahko hitro postanejo nek prisilni okvir, ki ne upošteva izvirnosti določenega psalma. Vsaka literarna zvrst je nastala v določenem življenjskem okolju (Sitz im Leben). Ta »odtis« okolja je viden v psalmu, zato lahko iz njega določimo, kje oz. ob kakšni priložnosti je nastal.
Podajmo glavne kategorije psalmov:
- Hvalnice ali himne opevajo veličino Boga, njegova mogočna dela v naravi in/ali zgodovini.
- Zahvale so podobne hvalnicam, vendar se zahvaljujejo Bogu za konkretna uslišanja.
- Žalostinke ali tožbe se obračajo na Boga s prošnjo za pomoč. Ločimo skupinske tožbe in tožbe posameznikov. V tej skupini je največ psalmov, skoraj dve tretjini.
- Mešane zvrsti, kamor spadajo preroški psalmi (npr. Ps 2; 50; 75; 81; 82; 85; 95; 110), modrostni psalmi (npr. Ps 1; 49), spokorni psalmi (npr. Ps 6; 32; 38; 51; 102; 130; 143), kraljevski psalmi (npr. Ps 2, 18, 20-21, 45, 72, 89, 101, 110, 132, 144), itd.
Psalm 8
Psalm 8 je hvalnica, ki opeva stvarjenje kot Božje delo.
Hvalnice ali himne so Ps 8, 19, 29, 33, 65, 67, 68, 96, 98, 100, 103, 104, 105, 111, 113, 114, 117, 135, 136, 145-150. Sem sodijo tudi Sionske pesmi (Ps 46, 48, 76, 84, 87, 122) pesmi ob ustoličenju (Ps 47, 93, 97, 99) in zahvalne pesmi Izraela (Ps 124, 129).
Struktura hvalnic je ponavadi tridelna:
- Povabilo k hvalnici v velelniku (Zahvaljujte se Gospodu …).
- Motivacija za zahvalo (… ker je dober). Ločimo dva motiva: a) stvarjenje, kjer se opeva Božjo mogočnost v naravi; b) odrešenje, kjer se opeva Božjo dobroto v zgodovini. Redkeje v istem psalmu nastopata oba motiva. Hvalnica je neke vrste pripovedna zahvala Bogu. Pri tem so najpogosteje v uporabi glagoli: hll, »hvala«; brk, »blagoslov«; kbd, »slava«. V četrti in peti knjigi velikokrat najdemo vzklik Halelu-jah (הַלְלוּ־יָהּ), ki pomeni »Hvalite Gospoda!«
- Novo povabilo z motivacijo in povzetek prvega dela (Zahvaljujte se Bogu, ki je v nebesih, ker vekomaj traja njegova dobrota). Motivov je lahko več in so pogosto verižno prepleteni.
Hvalnice so navadno peli za praznike: npr. ob koncu pobiranja pridelkov, vojaški zmagi, koncu epidemije, kronanju kralja, posvetitvi templja, vrnitvi sužnjev, raznih obletnicah, itd. Bistvo hvalnic je, da predstavijo Boga, ki je aktiven kot gospodar zgodovine. S tem ko predložijo antične dogodke in se ozirajo v preteklost, odpirajo upanje za prihodnost, ker kažejo na Božjo moč in skrb za svet. V njih je Bog predstavljen kot Gospod časa in prostora.
Besedilo (prevod SPJ s popravkom)
| 1 Zborovodju. Po »Gitit«a. Psalm. Davidov.
2 Gospod, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji! Svoje veličastvo si povzdignilb nad nebesa. 3 Iz ust otrok in dojencev si si priklical silno močc zaradi svojih nasprotnikov, da boš odvrnil sovražnika in maščevalca. 4 Ko gledam nebo, delo tvojih prstov, luno in zvezde, ki si jih utrdil: 5 kaj je človek, da se ga spominjaš, sin človekov, da ga obiskuješ? |
6 Naredil si ga malo nižjega od angelovd,
s slavo in častjo si ga ovenčal. 7 Nad dela svojih rok si ga postavil, vse si položil pod njegove noge: 8 vse ovce in govedo, in tudi živali na polju, 9 ptice neba in ribe morja, vse, kar se giblje po morskih stezah. 10 Gospod, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji! |
Besedišče
a Gitit. Gre za neznano besedo, ki jo povezujejo s samostalnikom gat, kar lahko označuje filistejsko mesto Gat ali pa stiskalnico. Zato naslov al hagitit lahko pomeni na [inštrument] iz Gata (Tg), ali pa [po napevu] »Stiskalnice«. Morda gre za pesem, ki se je pela ob trgatvi.
b Si povzdignil. Glagol ntn, »dati« je tu problematičen, mogoče je potrebno razumeti: »se razdaja« na nebu.
c Priklical si silno moč (oz. »postavil trdnjavo«) ali si pripravil hvalo (G, Vg: perfecisti laudem).
d Od angelov. V heb. me-elohim, od Boga ali bogov (Aq, Sym, Th, Hi), medtem ko najdemo od angelov v prevodih (G, Tg, Vg) in pri srednjeveških rabinih (Ibn Ezra, Rashi, Kimhi).
Razlaga
2: Jhvh, adonenu (יְהוָה אֲדֹנֵינוּ), »Gospod, naš Gospod«. Božji tetragram Jhvh (osebno ime Boga) je tu kombiniran z naslovom adonaj, ki izraža gospostvo Boga. »Naš Gospod« razširja svoje »ime« (tj. slavo) po vsej zemlji, podobno kot pravi Iz 6,3: »Vsa zemlja je polna njegove slave«. Tekom stoletij se je zgodila »univerzalizacija« izraelskega Boga. Povedano drugače: Izraelci so počasi spoznali, da je njihov narodni Bog Jhvh tudi Stvarnik in Gospod vesolja, ki vlada nad vsemi narodi.
3: Otroci in dojenčki (do dveh ali treh let) so postavljeni nasproti sovražnikom in maščevalcem. Otrok namreč vsak dan spoznava svet z občudovanjem, veseljem in ko poimenuje stvari, se, kot novi Adam, nauči obvladovati svet, v katerem živi. Ta otroška drža rešuje človeka pred upornostjo in maščevalnostjo, ker sprejema svet in svoje mesto v njem. Kaj je človek? Lahko je upornik, narcis, samozadostni nadčlovek ali pa otrok, ki se zna čuditi in hvali Boga, četudi se tega še ne zaveda. Zato je upor Bogu pravo nasprotje hvalnici. Občudovanje stvarstva in hvalnica Bogu tako rešujejo človeka arogance in poskusa, da bi sebe postavil na mesto Boga.
4: Delo tvojih prstov je stereotipna formula (prim. Ps 102,26; gl. tudi 28,5; 92,5; 143,5), ki predstavi Boga kot rokodelca, kar daje stvarstvu pridih skrbi in nežnosti njegovega »obrtnika«. Slikanju Boga v človeški podobi pravimo antropomorfizem.
5: Enoš, »človek«, se lahko nanaša na stanje človekove krhkosti (prim. Ps 103,14; Iz 51,12), medtem ko je adam, db. »zemljak«, generični pojem, ki označuje vsakega človeka.
Vprašanje »Kaj je človek?« (8,5) se porodi v religioznem občudovanju stvarstva, ki daje človeku presežni pogled. Človek je edino bitje, ki se sprašuje, kaj je, in ki ne bo nikoli našel dokončnega odgovora.
Izstopata glagola zakar, »spominjati se«, in paqad, »obiskovati«, ki izražata skrb Boga za človeka, njegov osebni odnos. Vrednost človeka izhaja prav iz te Božje skrbi zanj.
6: Glagol haser pomeni »povzročiti, da nekaj manjka« oz. »odtegniti, razlastiti«, zato prevajamo naredil si ga malo [manj] od Boga.
Slava in čast sta Božja atributa. Bog ju daje človeku, da lahko slednji gospoduje stvarstvu.
7: Človek ima tako po analogiji bogopodobnosti nalogo, da predstavlja Boga v svetu, s čimer mu pripada tudi vloga vladanja. Tako je človek soudeležen pri Božji suverenosti.
8-9: Živali so razdeljene na domače in divje, slednje pa še na habitat zemlja, zrak, voda. Prehod od človeku poznanega doma do neznanega, ki se giblje v morju, širi obzorje psalmistovega (za)čudenja (prim. Ps 104,25; Sir 43,25).
10: Zaključek ponovi vstopno misel, vendar je stavek sedaj še bolj nabit s pomenom.
NALOGA: Kaj je motivacija Ps 8? Navedi, kje Jezus citira psalm v NZ in kako se razlikuje od hebrejskega originala (pomoč Mt 21 …)? Kako si razlagaš vv. 7-9? Citiraj, kje v SZ so te vrstice utemeljene, ob tem pa najdi podobnosti.
Psalm 54
Psalm 54 je skoraj šolski primer osebne žalostinke.
Žalostinke sestavljajo največjo skupino psalmov. Med njimi ločimo skupinske: Ps 44, (58), (60), 74, 79, 80, 83, (106), (125); in osebne: Ps 3-7, 11, 13, 16-17, 22-23, 25-27, 28, 31, 35, 38, 39, 42-43, 51, 54-57, 59, 61, 63, 64, 69, 70-71, 86, 88, 102, 109, 120, 130-131, 140-143.
Žalostinke imajo navadno petdelno strukturo:
- Klicanje Božjega imena
- tožba Bogu zaradi stanja (bolezen, krivična obtožba, suženjstvo),
- prošnja za poseg v korist molivca in proti sovražnikom (pro et contra),
- gotovost uslišanja (prepričanje, da Bog uslišuje, zato se ga že hvali),
- zaobljuba (navadno se Bogu obljubi neko daritev, če bo prišlo do uslišanja).
Besedilo (prevod SPJ)
| 1 Zborovodju. Na godala. Maskila. Davidov.
2 Ko so prišli Zifovci in rekli Savlu: »Ali ni David skrit pri nas?« 3 O Bog, v svojem imenu me reši, v svoji mogočnosti mi izreci sodbob. 4 O Bog, usliši mojo molitev, prisluhni izrekom mojih ust. 5 Kajti tujci so se dvignili zoper mene, nasilneži mi strežejo po življenju,c na Boga se ne ozirajo. Selač. |
6 Toda glej, Bog mi pomaga,
Gospod podpira mojo dušo. 7 d Naj se vrnee hudobija na moje nasprotnike, s svojo zvestobo jih utišaj. 8 Rad ti bom opravljal daritve, hvalil bom tvoje ime, Gospod, ker je dobro. 9 Kajti iz vsake stiske me je rešil, moje oči gledajo zviška na moje sovražnike. |
Besedišče
a Maskil. Nejasen pomen. Na podlagi etimologije (skl) se predlaga prevod »nauk, pouk« (G, Vg intellectus) v smislu poučne ali modrostne pesmi.
b Mi izreci sodbo, db. »sodi me« (Vg iudica me), v smislu »naredi mi pravico«.
c Mi strežejo po življenju, db. »iščejo mojo dušo«. Stavek je verjetno botroval zgodovinskemu naslovu psalma (prim. 1 Sam 23,15).
č Sela. Točen pomen izraza sela ni znan, pa tudi grški diápsalma je le neologizem. Minimalni konsenz razlagalcev je, da je oznaka interpretativne narave, mogoče pomeni pavzo ali crescendo pri petju.
d Vrstica je odsotna v molitvenem bogoslužju.
e Naj se vrne. V masori je označen t.i. kere ketib (kar pomeni piše tako, vendar beri tako): piše jašub, »hudobija naj se obrne«, brati pa je potrebno jašib, »hudobijo bo obrnil«. Pasiv naj se torej razume kot teološki.
Razlaga
Zgodovinski naslov postavlja psalm v točno določen dogodek iz Davidovega življenja, ko mu je Savel stregel po življenju in je moral pred njim bežati (prim. 1 Sam 23,19-28). Tujci, o katerih govori psalm (54,5), so v naslovu identificirani z Zifovci. Ti prihajajo k Savlu, da bi izdali Davida.
3-4: Psalmist (David) se v tej situaciji zateče k Bogu in ga prosi za odrešilno sodbo: s prošnjo »sodi me«, ne vprašuje za maščevanje, ampak za pravico, saj je prepričan, da ga bo Bog rešil pred sovražniki. »Sodba« tako pomeni osvoboditev, odrešitev, skratka Božji poseg v korist psalmistu in nasproti njegovim sovražnikom. Ob tem se prosilec sklicuje na Božjo čast (ime) in njegovo avtoriteto (mogočnost).
Začetni klici k Bogu reproducirajo jezik prerokov: »O Bog, poslušaj mojo molitev, nagni uho k besedam mojih ust« (prim. Iz 1,2; ipd.).
5: Na nasprotni strani so psalmistovi sovražniki: tujci, ki »se na Boga ne ozirajo«. Predstavljeni so kot tisti, ki Boga tako ali drugače prezirajo in vztrajajo pri svojih hudobnih potih, zato so nasilni in celo morilski. »Vzdignili so se zoper mene« je fraza, ki jo poznamo že iz pripovedi o Kajnu in Abelu (prim. Gen 4,8). Lahko ima tudi vojaško konotacijo (prim. Ps 3,2) ali pa splošno (prim. Ps 86,14; 92,2).
6: Bog je že pomagal psalmistu (njegovi nasprotniki tega ne vejo), zato se tudi sedaj obrača nanj.
7: V nadaljevanju je uporabljen glagol šub v smislu povračila: hudobija »naj se vrne« na nasprotnike – gre torej za samodejno retribucijo. Masoretsko besedilo sugerira, da gre za teološki pasiv v smislu, naj Bog »obrne hudobijo«. Kimhi tako komentira: »Zlo, ki mi ga delajo, naj Bog obrne na njih, ker so moji nasprotniki«. V vsakem primeru psalmist ne vzame pravice v svoje roke, ampak se obrača na Boga in ga prosi, da se hudobija vrne na sovražnike.
Morda nam je tak pristop tuj, vendar se psalmist s takim načinom molitve, četudi prosi Boga, naj kaznuje njegove sovražnike, odpove vsakršni maščevalnosti. Model tega ravnanja je David, ki se ni nikoli maščeval Savlu, čeprav ga je ta preganjal. Psalmist tako predstavi svoj pouk (miktam): v preganjanju je »obračanje« na Boga boljše od »povračila« sovražnikom.
8-9: Gotovost psalmista je v tem, da ga Bog rešuje vseh stisk in zatiranj, zato mu lahko spontano daruje, kar pomeni daritev, ki je ne predpisuje postava, zato gre še za večji izraz hvaležnosti.
Na koncu še enkrat vidimo, da se odrešenje prekriva s ponižanjem sovražnikov, pri čemer psalmist uživa: »moje oči jih gledajo zviška«, saj je njihovo ponižanje povezano z njegovim odrešenjem. Gre za iskreno izpoved, v Psalmih namreč velja prepričanje, da lahko v molitvi Bogu izpovemo vsa svoja čustva, tako pozitivna kot tudi negativna.
LECTIO BIBLICA
Preberi 1 Sam 23,19-28 in skušaj razložiti, kako se odlomek povezuje s psalmom.
Zakaj se po tvojem mnenju ta psalm moli v brevirju na veliki petek (glej tudi Jn 12,27-28)?