Nedelja Božje besede kot spodbuda, da vztrajamo in se povezujemo
Papež Frančišek želi poživiti vlogo Svetega pisma v življenju krščanskih občestev, zato je z motu propriem Aperuit illis na god sv. Hieronima, prevajalca Svetega pisma, razglasil tretjo nedeljo med letom za nedeljo Božje besede, ki bo posebej posvečena obhajanju, premišljevanju in širjenju Božje besede. V omenjenem pismu je navedel besede sv. Efrema, ki so lahko tudi nam v spodbudo pri dnevnem branju in premišljevanju Božje besede: »Gospod, kdo je sposoben razumeti vse bogastvo ene same tvoje besede? Veliko več je tega, kar se nam izmakne, kot tega, kar nam uspe razumeti. Podobni smo žejnim, ki pijejo pri izviru. Tvoja beseda ponuja veliko različnih vidikov, kot je veliko pogledov tistih, ki jo proučujejo. Gospod je svojo besedo obarval s pisanimi lepotami, da bi tisti, ki jo preiskujejo, mogli gledati tisto, kar imajo bolj radi. V svojo Besedo je skril vse zaklade, da bi vsak izmed nas našel bogastvo v tem, kar premišljuje.« Ob praznovanju nedelje Božje besede je Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije pripravil tudi poseben logo. Ikona, ki je upodobljena na logu, prikazuje učenca na poti v Emavs, ki se jima pridruži vstali Jezus, in je lahko v pomoč pri razumevanju pomena nove pobude svetega očeta. Logo spominja na bistvo nedelje Božje besede, kot je zapisano v predstavitvi na spletni strani Radia Vatikan: »Oznanilo vstalega Kristusa vabi učence k dinamičnosti in iskanju vedno novih načinov izražanja, da bi moglo biti Sveto pismo živo pravilo življenja Cerkve.«
Praznovanje nedelje Božje besede pri nas
Geslo letošnje nedelje Božje besede v Cerkvi na Slovenskem »Pogovarjala sta se« (Lk 24,14a) je vzeto iz odlomka o emavških učencih, ki ga je papež Frančišek ob sklepu sinode o mladih predstavil kot svetopisemsko podobo, ki naj usmerja pot mladih v Cerkvi. »S tem geslom želimo postaviti v središče svojega razmišljanja o Božji besedi pogovor, dialog,« je v obrazložitvi gesla zapisal prof. Maksimilijan Matjaž, predsednik Zavoda Biblično gibanje. »Bog od vsega začetka prav po besedi stopa v odnos s človekom. Preko pogovora se pletejo odnosi, se gradi zaupanje, se odpravljajo predsodki. Pogovor je tako tudi najboljši način za živo katehezo in graditev odnosa z Bogom.« V Zavodu Biblično gibanje so pripravil predloge za bogoslužno obhajanje večera pred nedeljo Božje besede, ki jih najdemo na njihovi spletni strani. Vrhunec praznovanja pa je nedeljska sveta maša, ki naj bo v znamenju zahvale za Božjo besedo, ki jo imamo zapisano v Svetem pismu, zato je papež ob razglasitvi nedelje Božje besede v svojem pismu izpostavil, kako pomembno je, da se med evharističnim obhajanjem ustoliči sveto besedilo in se tako pokaže bogoslužnemu zboru vrednost Božje besede.
Praznovanje nedelje Božje besede je kot spodbuda, ki pred nas postavlja izziv, da dihamo z Božjo besedo v vsakdanjem življenju, k čemur nas spodbuja
tudi Biblična zaveza, združenje bralcev Svetega pisma, ki se med seboj povezujejo, da bi drug drugega podpirali pri branju, poslušanju in premišljevanju Božje besede ter vsakdanjem življenju iz nje. Več o tem najdemo na spletni strani https://biblicnogibanje.si/. Lepa spodbuda je tudi
Dnevnik Božje besede, ki so ga izdali ob letu Božje besede, ki ga je razglasila Katoliška biblična federacija v spomin na 1600. obletnico smrti sv. Hieronima. K vztrajanju pri branju Božje besede nam pomagajo tudi biblične skupine po župnijah, Biblična šola v Celju, duhovne vaje v vsakdanjem življenju … Od leta 2007 se je svetopisemski maraton, ki so ga začeli v župniji Vič, razširil po vsej Sloveniji. Osrednji dogodek, to je tedensko neprekinjeno branja Svetega pisma, se bo začel na nedeljo Božje besede v Ljubljani na Viču, vzporedno pa bo več manjših maratonov po Sloveniji, ki jih koordinira Svetopisemska družba Slovenije. Letos spodbujajo tudi k mini maratonom po družinah.
Gospod zame nima slabe rešitve
Janku Brumcu s Spodnje Polskave ostaja v spominu branje kratkega Svetega pisma s slikami v otroštvu in spoznanje Boga, ki hudo kaznuje: »Boga sem se bal in se pred njim zavestno skrival.« Pred poroko z Andrejo, ki izhaja iz neverne družine, sta se dogovorila: »Jaz te bom pustila s tvojo vero, ti pa mene z mojo nevero.« Dogovora sta se držala, Janka pa so vseeno vznemirjala Andrejina vprašanja kot: »Kaj pa imaš od tega, če hodiš k maši?« Andreja se je odločila: »Poroka je prav, da je pred Bogom, če res je,« in se pripravila na prejem zakramentov.
Skupaj sta šla na pripravo na zakon in se poročila z željo, da jima bo lepo. Ni bilo, kot sta si želela, zato sta po dvanajstih letih želela nekaj narediti za svoj zakon. Jeseni leta 2001 sta se pridružila skupini Družina in življenje (DiŽ), ki sta jo vodila Dani in Vilma Siter v njihovi dekaniji (takrat še Zakonca na skupni poti). Program je obsegal pet mesečnih srečanj in na koncu vikend seminar. »Uvedli so nas v branje Svetega pisma in iskanje Božjega namena za zakon v Božji besedi, v zavedanju, da me Bog ljubi.« Šla sta tudi na vikend seminar, kjer se je Janka na poseben način dotaknilo povabilo: »Ali sprejmeš Jezusa za svojega Gospoda in Odrešenika?« V osebnem premišljevanju, kje vse v življenju je bil navzoč Bog, si je tudi Andreja rekla: »Potem pa nimam kaj izgubiti, lahko samo pridobim. Jezusa sem zares sprejela v življenje.« Janko je izžareval nekaj novega, kar je tudi on opazil pri ženi. »Skozi srečanja sem spoznal, da je Božja beseda živa in začela sva brati Sveto pismo. Po živem odnosu z Bogom je vstopil v najino življenje in spremlja naju gotovost, da je vedno z nami, odkrivava veličino njegove ljubezni in odpuščanja …« V zavedanju, kaj sta prejela v DiŽ in kako se je spremenilo njuno življenje, sta želela izkušnjo deliti naprej in kmalu prevzela vodenje zakonskih skupin.
Z ženo skupaj bereta Sveto pismo in razmišljanja v Besedi med nami. Prek Božje besede tako laže stopata v stik z Bogom in ko kdaj ne vesta, kako naprej, vse izročita Bogu, po prošnji k Svetemu Duhu odpreta Sveto pismo in dobita jasne odgovore, kaj naj naredita v konkretni situaciji. Po prvi hčeri sta si želela imeti veliko družino, otrok pa nista mogla imeti, kar je bila v njunem zakonu velika preizkušnja. »Ko sva se odprla za rejništvo, spoznavava, da je to najino poslanstvo.« Tako so zdaj v zavetju toplega doma štirje otroci iz rejništva (najmlajša je že štirinajsta), vesela pa sta, da nekateri, ki so že odšli, k njima prihajajo domov. V skupnem življenju sta bila Brumčeva večkrat preizkušana.
Tako so bili zadnji božični prazniki v znamenju diagnoze raka na črevesju pri Janku. Ko je po preiskavah izvedel za diagnozo, ga je presenetilo, v ospredje pa so mu takoj stopile besede iz Jakobovega pisma: »Kadar pridete v preizkušnje, imejte to za čisto veselje, ker preizkušnje vodijo v stanovitnost vere.« Pomagale so mu, da je lahko bolezen in operacijo sprejel v miru: »Čutil sem, da nisem sam tudi po molitveni navezi DiŽ. Če je Gospod z mano, česa naj se bojim?« Nepričakovano novico je laže sprejela tudi žena, ko je videla, kako bolezen sprejema Janko, opogumlja pa jo stavek: »V Gospodu je moja moč in Gospod je moja luč.« Bolezen je priložnost, da se doma več pogovarjajo o zaupanju, s katerim sprejema zdravljenje: »Ostajam miren. Zaupam, da me Gospod ljubi, zato zame nima slabe rešitve. Vse, kar bo, bo za nekaj dobro.«
Jana Podjavoršek
Vir: Družina, št. 4; 26. januar 2020; foto: Tatjana Splichal