Na tretjem srečanju Biblične šole Evangelii gaudium v četrtem študijskem letu smo ponovno vstopali v temo vstajenja, ki je vznemirjalo korintske kristjane, in je tudi danes ključno vprašanje vere (1 Kor 15,12-28). Vsebino srečanja in vprašanja Lectio biblica najdete na eksegeza.net.
ODZIVI IN PRISPEVKI UDELEŽENCEV
1. Zakaj je za Pavla tako pomembno, da je Kristus vstal od mrtvih? Kako razumem vstajenje?
Če verujemo, da smo po krstu potopljeni Vanj, vcepljeni v Telo in je njegova največja želja, da bi bili in ostali Eno, potem je vera v vstajenje odločilna, ne gre drugače, brez tega je vse absurdno, brez smisla; za Pavla in sodobnike, za Korinčane in za nas.
Pomagaj nam, da ti bomo ostali blizu (Ta in druge molitve so iz knjižice Molimo z jezuiti)
Gospod Jezus, zdaj te prosimo,
pomagaj nam, da bomo ostali vedno
s teboj, da ti bomo blizu z vsem žarom
svojih src, da bomo z veseljem prevzeli
poslanstvo, ki si nam ga zaupal, namreč,
da nadaljujemo tvojo navzočnost in širimo
veselo novico o tvojem vstajenju. (Carlo Maria Martini DJ)
2. Zakaj je težko verovati v vstajenje od mrtvih? Ali lahko delim Pavlovo misel, da lahko o Božji moči spregovori samo z besedo križa (1,21-25)?
Dejstvo vstajenja od mrtvih je človeški pameti brez razsvetljenja Svetega Duha popolnoma nedosegljivo in nerazumno – nelogično. Vera v to največjo skrivnost je milost, ki nam je podarjena.
Molitev k Mariji, da bi razumeli križ
Daj, Gospod, da v svojem premišljevanju
skrivnosti tvojega trpljenja
ne bomo bežali pred bistvenimi stvarmi.
Pomagaj nam, da bomo premišljevali tebe,
tvojo križano ljubezen kot najvišjo resnico,
ki je potrebna
za razumevanje vseh preostalih,
kot edino resnico, iz katere
vse druge prejemajo luč in jasnost.
To te prosimo po priprošnji nje,
ki je znala videti vse bistvene stvari –
Marije, tvoje matere. (Carlo Maria Martini DJ)
Marika Mikolič
3. Ali lahko delim Pavlovo misel, da lahko o Božji moči spregovori samo z besedo križa (1, 21-25)?
V vstajenje mrtvih je težko verovati, ker je edino izkustvo, ki ga imamo ljudje, da se vse začne in vse konča. Pri tem pa se hkrati zavedamo, da se vse to rojevanje in umiranje lahko dogaja le v okviru, ki je presežen. Vera torej ni zgolj mišljenje, da je večno življenje možno, ampak tudi zaupanje, da smo ga vredni.
Na tem svetu dobro dejansko lahko premaga slabo le po poti križa. In to pot nam je pokazal Jezus Kristus. Zato je ne le smiselno ampak tudi edino prav oznanjati to pot. Ta pot pa je pot, ki pelje v novi svet, ki bo drugačen, saj bodo v njem veljali blagri. Govoriti z besedo križa pa je smiselno zato, ker bodo oznanilo tako ali tako slišali (le) tisti, ki so poklicani [prim. 1 Kor 1, 24 (»tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, Božjo moč in Božjo modrost.«) in Jn 6, 44 (»Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal: in jaz ga bom obudil poslednji dan«)].
4. Kako Pavlovo in tvoje življenje pričuje za moč Božje milosti?
Pavel je imel neuničljivo energijo in zavest, da mora oznanjati in razširjati dobro novico o Jezusu Kristusu. Tega ni mogoče razložiti z zgolj človeškimi razlogi, motivi in močjo.
Jaz se nikakor ne morem primerjati s Pavlom. Je pa res, da sem tudi sam imel en del življenja izjemno energijo za pravičnost, za delati dobro ljudem in za rast nebeškega kraljestva, energijo, ki je presegala moje siceršnje danosti in talente.
5. Kakšna bi bila vera brez vstajenja od mrtvih (v.17)? Ali je dar vere v vstajenje zame razlog upanja in konkretna opora/moč v življenju? Primer iz mojega življenja?
Brez vstajenja od mrtvih po vsej verjetnosti t. i. krščanske vere ne bi bilo. Če bi kljub temu obstajala, bi bila ujeta v ta svet, to je, v neke vrste duhovnost, ki bi gradila na lepoti, usmiljenju in tolažbi. Kot religija bi poskušala najti stik s skrivnostnim presežnim, ki bi ga slutila, in na ta način pridobiti moč za vsakdanje življenje. Vse to bi bilo po vsej verjetnosti brezosebno, brez osebnega odnosa. Podoba nadvse humanega in inteligentnega Jezusa bi vseeno pritegovala nekatere ljudi, če bi nekako izvedeli zanj, vendar v njem ne bi videli in iskali rešitelja, od-rešenika. Dar vere v vstajenje je zame razlog ali bolje rečeno vir upanja.
Damijan Dolinar
Ob preizkušnjah sedanje epidemije, ko so nam zaprti dostopi do udeležbe pri sv. maši, sem se spomnila pesmi, ki me jo je naučila teta pred davnimi leti. Meni je že večkrat prišla prav.
Stopi, ljubi angel varuh
v cerkvi ti na prostor moj.
Bodi tam pri sveti masi,
v duhu združen bom s teboj.
Pri darovanju ti položi
na pateno se moj dar:
moje križe, moje delo
Večnemu ponudi v dar.
Pri povzdigovanju moli
v sveti hostiji Boga:
prosi, naj še mene skrije
v rano svojega Srca.
Dušam v vicah, mojim dragim
nesi sveto Rešnjo Kri,
grešnike, umirajoče
z njo pokropi, greh izmij.
Ko se mašnik bo obhajal,
tudi meni angel moj,
sveto Hostijo prinesi,
moli Jezusa z menoj.
Prosi, da ves svet deležen
svete mase bo sadov,
meni pa na dom prinesi
svete maše blagoslov.
Pozneje sem odkrila, da je avtorica pesmi uršulinka M. Elizabeta Kremžar.
Marija Stanonik