V četrtek, 23.1.2025, je potekalo 4. srečanje Biblične šole v študijskem letu 2024/2025. Povzetek vsebine, celoten posnetek srečanja ter Lectio Biblica so dostopni tukaj.
ODMEVI BIBLIČNIH SKUPIN
1. Ali kdaj čutim, da so moji zobje skominasti zaradi mojih staršev? Ali se torej kdaj želim otresti svoje krivde, jo preložili na svoje prednike in izpodbijali Božjo pravičnost ter individualno odgovornost?
– V mlajših letih sem res čutila, da so moji zobje skominasti zaradi mojih staršev. Govorila sem si: To moje dejanje pa je posledica slabega zgleda mojih staršev. Ko sem spoznala, da za svoja slaba dejanja sama odgovarjam, pa se je pogled na krivdo, ki bi jo rada pripisala mojim staršem, spremenil. Spoznanje je prihajalo počasi in s pomočjo prebiranja knjig, ki so me ozaveščale. Na žalost se v tistem času nisem poglabljala v Božje besedo, ki bi mi bila v veliko pomoč in nisem iskala pomoči v Cerkvi.
Ko sem prišla tudi do tega, se je, ne le pogled na krivdo, ampak celotno moje življenje začelo spreminjati. Danes se zanašam na Božjo pomoč in usmiljenje. Vem, da moram sodelovati, ko je Bog pripravljen spreminjati moje srce, v tistih delih, ki je še kamnito. Ne iščem več izgovorov za moja slaba dejanja in sem hvaležna, da jih lahko priznam v spovednici, tako sprejmem odgovornost zanje, pa tudi za morebitne posledice, ne da bi iskala opravičila. Ne morem se več zanašati, da krivdo naložim prednikom ali da bo samo Jezus nosil krivdo mojih grehov, ampak da mi jih bo po svojem usmiljenju odpustil (»…Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani« -Jn 20,23).
– Ne, nikoli.
– Človek je nagnjen k temu, da si pomaga in razčiščuje svoje zablode s tem, da krivdo za neuspehe v življenju prevali na starše. Največkrat pa smo le premalo odločni in odločeni uspeti pri določeni stvari oz. pri določeni situaciji v življenju.
2. Se zavedam, da imajo moja dejanja vpliv na ves svet: ali ga posvečujejo ali oskrunjajo …?
– Težko si predstavljam, da so moja dejanja tako vplivna, da se dotikajo vsega sveta, če pa se zavedam, da sem del Kristusovega telesa, v katerem so tudi drugi ljudje (Vi pa ste Kristusovo telo in vsak zase del telesa -1 Kor 12,27) mi je lahko jasno, da vplivam na svet v katerem živim z drugimi. Zato je toliko bolj pomembno, da se zavedam svojih slabih dejanj in se trudim, da bi jih bi bilo čim manj, če jih že ne moram popolnoma odpraviti. In spet smo pri spovednici. Ko se spovem, priznam, da sem sama kriva in prevzamem krivdo naravnost na svoja ramena in se odločim, da bom v prihodnje ravnala bolj modro in v skladu z Božjo voljo.
– Da, se zavedam. ko gledam nazaj. Dobra dela, dejanja prinašajo veselje in mir, ko jih opravljam. Takrat je moja povezanost s svetom uresničena v sedanjiku in zavedanje, da ima to vpliv na svet zunaj mene. Ko pa grešim, se to zavedanje prekine. Ni več miru in veselja. Šele, ko se greha pokesam, mi postane jasno, da je imel moj greh slab vpliv na vso mojo okolico.
Prosim Gospoda s psalmom 51: Očisti me greha s hizopom, da postanem čist, operi me, da postanem bel bolj kot sneg.
– Navaden človek navadno nima vpliva na dogodke v svetu. Lahko pa vplivamo na dogajanja v družini, če smo v njej sprejeti. Naravnanost kristjanov je, da izhajamo iz vere in ljubezni pri svojih ravnanjih.
3. Katere moje odločitve prihajajo iz kamnitih kotičkov mojega srca in katere iz novega, mesenega?
– Večkrat se zalotim pri premišljevanju, katerih mojih del je več, slabih ali dobrih. Odgovor na tretje vprašanje lahko vzamem kot spraševanje vesti. Raje začnem najprej razmišljati o dejanjih, ki so prihajala iz mesenega srca: vera, ljubezen do bližnjih, spoštovanje vsakega človeka, odziv na prošnjo za pomoč, molitev, sklenitev zakramenta zakona, ustvarjanje družine, rojevanje otrok, pomoč ljudem v stiski v okviru dobrodelnih akcij Karitas in Misijonskega središča in razne druge pomoči ljudem, ko vidim, da jo potrebujejo ali me prosijo zanjo.…
Iz kamnitih kotičkov mojega srca pa je prihajalo in še vedno prihaja predvsem veliko opustitev, to so vsa tista dejanja, ki jih ni bilo, čeprav sem jih načrtovala, ali me je nekdo prosil, da jih naredim, pa jih nisem. Kolikokrat sem si rekla, da bi si morala naložiti neko stalno obveznost, ki bi bila v pomoč ali veselje nekomu, recimo obiskovanje osamljenih starostnikov v domu upokojencev, pa ni bilo nič iz tega. Ali sedaj ostarele sosede, ki je v vsem odvisna od drugih, pa se bolj bojim, da jo bom zmedla, saj me ob zadnjem obisku ni več spoznala. Ali pa ko sem opustila načrtovano molitev, ker sem pozabila. Še bi lahko naštevala, pa bom končala in se bom potrudila, da bom v spovednici bolj temeljita.
– V evangeliju Lk 6, 27-38 nam Jezus naroča: » Ljubite svoje sovražnike…..Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni« … Na teh področjih je moje srce še zelo kamnito. S kakšno lahkoto obsojam znane ali neznane ljudi. Pozabljam na Jezusovo naročilo.
Škof Maksimilijan Matjaž nam je v uvodnem nagovoru četrtega srečanja dejal, naj bo Beseda v naših srcih, potem ne bo ovire, da je ne bi oznanjali. To me je zelo nagovorilo. Molim in prosim, da bi se ta Beseda naselila v mojem srcu in bi po njej ravnal v svojem življenju.
Škof nam je priporočil za molitev na Nedeljo Svetega pisma branje psalma 119. Prebral sem ga šele ob pisanju Lectio biblica. Nagovarja me 10 vrstica: Z vsem svojim srcem te iščem, ne daj, da zablodim od tvojih zapovedi.
Upam, da mi bo Božja beseda pomagala prenoviti moje srce v bolj mesenega.
– Iz nas prihajajo le slabe in brezsrčne odločitve, ki so skrite v našem kamnitem delu srca. Čustveno smo lahko otopeli in neodzivni, če nam npr. nekdo bližnjih pripoveduje o svojih stiskah in težavah. Če pa Gospod v nas deluje in vsadi srčnost in svojega duha v naše srce, pa lahko postanemo novi ljudje in imamo zagotovljeno posmrtno življenje.